Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.
Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.
Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).
Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.
Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.
Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay
Neveljaven email naslov