Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Cene prašičjega mesa na evropskih borzah vrtoglavo rastejo. V zadnjih treh tednih se je odkupna cena v povprečju povišala za 30%. Slovenski trg je odvisen od ponudne svinjskega mesa na evropskem trgu, z lastno proizvodnjo prašičev pokrijemo samo okoli tretjino potreb. Prašičjega mesa primanjkuje tudi na evropskem in celotnem svetovnem trgu. Glavni vzrok je pomanjkanje svinjine na azijskih trgih, ki imajo zaradi prašičje kuge velike izgube lastnih čred in nadomeščajo svoj primanjkljaj, seveda za to ponujajo visoke cene. Tuji in slovenski dobavitelji so trgovcem že napovedali podražitve, dvig maloprodajnih cen v trgovinah se obeta že prihodnji teden in sicer najprej pri svežem prašičjem mesu, kasneje pa tudi v mesnih izdelkih, kot so pršuti, klobase in salame. Šunke v pred velikonočnem času še ne bodo dražje. Po mnenju poznavalcev bo trend dvigovanja odkupnih cen prašičev trajal precej dolgo.
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Dr. Tomaž Zwitter o prvi podobi črne luknje (avtor: Blaž Mazi, foto: Event Horizon Telescope Collaboration)
Neveljaven email naslov