Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Cene prašičjega mesa na evropskih borzah vrtoglavo rastejo. V zadnjih treh tednih se je odkupna cena v povprečju povišala za 30%. Slovenski trg je odvisen od ponudne svinjskega mesa na evropskem trgu, z lastno proizvodnjo prašičev pokrijemo samo okoli tretjino potreb. Prašičjega mesa primanjkuje tudi na evropskem in celotnem svetovnem trgu. Glavni vzrok je pomanjkanje svinjine na azijskih trgih, ki imajo zaradi prašičje kuge velike izgube lastnih čred in nadomeščajo svoj primanjkljaj, seveda za to ponujajo visoke cene. Tuji in slovenski dobavitelji so trgovcem že napovedali podražitve, dvig maloprodajnih cen v trgovinah se obeta že prihodnji teden in sicer najprej pri svežem prašičjem mesu, kasneje pa tudi v mesnih izdelkih, kot so pršuti, klobase in salame. Šunke v pred velikonočnem času še ne bodo dražje. Po mnenju poznavalcev bo trend dvigovanja odkupnih cen prašičev trajal precej dolgo.
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Dr. Tomaž Zwitter o prvi podobi črne luknje (avtor: Blaž Mazi, foto: Event Horizon Telescope Collaboration)
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tehnologija, posel, kultura. Vse to je milanski Teden oblikovanja. V 58-ih letih je prerastel v največji pohištveni sejem sveta in velja za enega najboljših primerov italijanske odličnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od lanskega 1. junija je marsikatera prodaja nepremičnine, hiše ali stanovanja, padla v vodo. Razlog? Prodajalec ni znal priskrbeti gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kupec pa brez njiju ni mogel najeti stanovanjskega kredita, ker bi transakcija brez dovoljenj lahko veljala za nično. Notarji, tudi nekateri nepremičninski posredniki, so glasno opozarjali, da je zakonodaja neživljenjska in bo zadušila trg. Drugi so bili mnenja, da je skrajni čas, da se lastnike prisili v pravno urejanje nepremičnin, ki zaradi pomanjkanja dovoljenj ali skladnosti z njimi spominjajo na divji zahod. Ministrstvo za okolje in prostor je prisluhnilo pripombam in v pripravi je sprememba 93. člena gradbenega zakona. Ta od upravljavcev, notarjev in pooblaščenih inženirjev in drugih oseb ne bi več zahteval, da preverijo veljavnost gradbenega in uporabnega dovoljenja. Več v pogovoru Petra Močnika z Majo Derčar.
Čez teden dni se bodo v praksi začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika, ki je sicer začel veljati 15-tega aprila 2017. Družinski zakonik prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja »ženitnih pogodb«, ki jih pri nas doslej nismo poznali in pa možnost, da se kar pri notarju sklene sporazum o razvezi zakona. Obe spremembi bosta velik izziv za notarje, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani. O obeh novostih se je Jolanda Lebar pogovarjala z notarko Natašo Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nedeljsko jutro na Prvem smo posvetili vonju in parfumom. Sogovorniki: Ana Ličina - aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije, Grega Repovš - redni profesor za občo psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, Rihard Knafelj - ljubitelj in zbiratelj parfumov.
Neveljaven email naslov