Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj avstralski požari pomenijo za biodiverziteto?

17.01.2020

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay

Požari so uničili več kot 10 milijonov hektarjev in zahtevali življenja več milijonov živalskih vrst. In ni jih še konec

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.

»Podobe v požarih poginulih in ožganih koal so resnično globoko pretresli ljudi. Znanstveniki ocenjujejo, da smo v severnem delu države Novi južni Wales izgubili 30 odstotkov njihovega habitata. Na otoku Kenguru je habitat povsem uničen. Zavedamo so, da so požari koale nedvomno močno prizadeli, bo pa minilo še kar nekaj časa, preden bomo natančno vedeli, kaj te izgube pomenijo za njihovo število. Vsekakor bomo situacijo podrobno spremljali,” je zaskrbljenost izrazila avstralska komisarka za ogrožene vrste Sally Box.

Prizori ožganih živali so nedvomno pretresljivi. Z vidika ohranjanja vrst in biodiverzitete pa je potrebno upoštevati, da so požari so tu bili, odkar je stopilo življenje na kopno. Nekatere vrste jih celo nujno potrebujejo za razmnoževanje in takih je v Avstraliji kar precej. Zaradi svoje lege je Avstralija namreč zelo specifična. Sredina kontinenta je bolj ali manj puščavska, pas ob morju pa je izredno raznolik in podpira najrazličnejše vrste, tudi številne endemične in močno ogrožene.

“Problem je v tem, da smo naravni življenjski prostor številnih vrst z našimi posegi skrčili na zelo majhne otočke. To ne velja samo za Avstralijo. Če v takšnih pogojih pogori tisoč ali stotisoč hektarjev gozda, je to katastrofa,” izpostavlja prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.

Deževje, ki je v teh dneh za predah zajelo območje, zdaj sicer pomaga gasiti ogenj, obenem pa odnaša razgaljeno zemljo in pepel v reke in slišati je tudi že opozorila, da utegne pomorom na kopnem slediti še dušenje v rekah. Toda Kos opozarja, da kljub obsežni katastrofi, ki jo takšni ekstremni dogodki nedvomno predstavljajo za milijone  živali in rastlin, sami po sebi ne bi ogrožali biodiverzitete. Ključni problem je v tem, da danes se odvijajo na ozadju preštevilnih človekovih posegov v prostor, ki so naravno odpornost biosfere že močno okrnili.

Obeti za prihodnost niso spodbudni. Podatki jasno kažejo, da dviganje temperatur morja in zraka spreminja vremenske vzorce po svetu. Avstralija prejme v povprečju že 40 odstotkov manj padavin kot pred zgolj 100 leti. Ekstremno vreme je že danes, ko se je globalna temperatura zraka dvignila (le) za stopinjo, pogostejše vsepovsod. Skupaj z obsežnimi človekovimi posegi v naravni prostor utegnejo biti posledice teh ekstremov za preštevilna živa bitja še mnogo usodnejše, kot bi bila sicer.

 


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kaj avstralski požari pomenijo za biodiverziteto?

17.01.2020

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay

Požari so uničili več kot 10 milijonov hektarjev in zahtevali življenja več milijonov živalskih vrst. In ni jih še konec

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.

»Podobe v požarih poginulih in ožganih koal so resnično globoko pretresli ljudi. Znanstveniki ocenjujejo, da smo v severnem delu države Novi južni Wales izgubili 30 odstotkov njihovega habitata. Na otoku Kenguru je habitat povsem uničen. Zavedamo so, da so požari koale nedvomno močno prizadeli, bo pa minilo še kar nekaj časa, preden bomo natančno vedeli, kaj te izgube pomenijo za njihovo število. Vsekakor bomo situacijo podrobno spremljali,” je zaskrbljenost izrazila avstralska komisarka za ogrožene vrste Sally Box.

Prizori ožganih živali so nedvomno pretresljivi. Z vidika ohranjanja vrst in biodiverzitete pa je potrebno upoštevati, da so požari so tu bili, odkar je stopilo življenje na kopno. Nekatere vrste jih celo nujno potrebujejo za razmnoževanje in takih je v Avstraliji kar precej. Zaradi svoje lege je Avstralija namreč zelo specifična. Sredina kontinenta je bolj ali manj puščavska, pas ob morju pa je izredno raznolik in podpira najrazličnejše vrste, tudi številne endemične in močno ogrožene.

“Problem je v tem, da smo naravni življenjski prostor številnih vrst z našimi posegi skrčili na zelo majhne otočke. To ne velja samo za Avstralijo. Če v takšnih pogojih pogori tisoč ali stotisoč hektarjev gozda, je to katastrofa,” izpostavlja prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.

Deževje, ki je v teh dneh za predah zajelo območje, zdaj sicer pomaga gasiti ogenj, obenem pa odnaša razgaljeno zemljo in pepel v reke in slišati je tudi že opozorila, da utegne pomorom na kopnem slediti še dušenje v rekah. Toda Kos opozarja, da kljub obsežni katastrofi, ki jo takšni ekstremni dogodki nedvomno predstavljajo za milijone  živali in rastlin, sami po sebi ne bi ogrožali biodiverzitete. Ključni problem je v tem, da danes se odvijajo na ozadju preštevilnih človekovih posegov v prostor, ki so naravno odpornost biosfere že močno okrnili.

Obeti za prihodnost niso spodbudni. Podatki jasno kažejo, da dviganje temperatur morja in zraka spreminja vremenske vzorce po svetu. Avstralija prejme v povprečju že 40 odstotkov manj padavin kot pred zgolj 100 leti. Ekstremno vreme je že danes, ko se je globalna temperatura zraka dvignila (le) za stopinjo, pogostejše vsepovsod. Skupaj z obsežnimi človekovimi posegi v naravni prostor utegnejo biti posledice teh ekstremov za preštevilna živa bitja še mnogo usodnejše, kot bi bila sicer.

 


16.03.2022

Zakaj morajo bolnice po zdravilo za ščitnico v tujino?

Na Prvega so se obrnile bolnice, ki si prizadevajo, da bi bilo tudi v Sloveniji dostopno še tretje zdravilo za zdravljenje bolezni ščitnice. Nekatere bolnice namreč opažajo, da imajo po zdravilih, ki sta odobreni pri nas, več stranskih učinkov. Med njimi so nespečnost, glavobol in izčrpanost. Rešitev vidijo v novem zdravilu; vendar so naletele na oviro. Ker farmacevtska družba, ki zdravilo proizvaja, ne kaže zanimanja za slovenski trg, morajo ponj v tujino. Kje se zapleta in kakšne so možne rešitve? Sodelujejo Suzana Bogme (društvo Moja ščitnica Maribor), Jurij Fürst (ZZZS), Matjaž Marc (JAZMP) in prim. Mitja Topalovič (UKC Maribor). Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc


15.03.2022

Začenjajo se presejalni testi za zgodnje odkrivanje demence

Na novinarski konferenci v Ljubljani so danes dopoldne predstavili projekt POMNI (www.pomni.si), v okviru katerega bodo izvedli brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Načrtujejo, da bo v tej fazi sodelovalo okrog 500 udeležencev, starejših od 60 let. Gre za neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju te nevrodegenerativne bolezni. Več o tem je povedal Jurij Dreo, soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja Braintrip, ki je pobudnik projekta Pomni. Demenca bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije prizadela enega od desetih ljudi na našem planetu. Po njihovih ocenah letno na globalni ravni povzroči za 1000 milijard evrov finančnega bremena, pojasnjuje Jurij Dreo. Seveda pa demenca ne predstavlja samo zdravstvenega in finančnega bremena, pač pa tudi socialno breme za bolnika in predvsem njegovo okolico. Glede na to Jurij Dreo ocenjuje, da se bo bolezen dotaknila vsakega drugega prebivalca Slovenije, ker bo zbolel nekdo od njihovih bližnjih. Presejalna testiranja Pomni bodo potekala po vsej državi, seveda pa je zgodnje odkrivanje bolezni izjemnega pomena.


15.03.2022

Veleposlanik Mihail Brodovič o vojni v Ukrajini

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je napade ruske vojske v Ukrajini označil za genocid. Kot je dejal, je Kremelj pričakoval, da bodo Ukrajinci ruske vojake sprejeli s cvetjem. Zdaj pa bodo svojci padlih Rusov potrebovali veliko cvetja za grobove svojih sinov, ki so zadnje počivališče našli na ukrajinski zemlji.


15.03.2022

Regulacija pogonskih goriv

Vlada je za 30 dni zamrznila najvišji ceni pogonskih goriv, torej dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina. Ni pa posegla v ceno kurilnega olja, tako da se ta še vedno oblikuje na trgu.


14.03.2022

Zaposleni na MMC opozarjajo na po njihovem nezakonito imenovanje v.d. urednika uredništva

Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so vnovič opozorili na vse bolj nevzdržne razmere na javnem zavodu. Izpostavili so nedavno imenovanje Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika Multimedijskega Centra RTV Slovenija. Kot so poudarili, je njegovo imenovanje nesprejemljivo, ker je bilo izpeljano s kršitvijo predpisov. Pirkovič je po njihovi oceni tudi neprimeren za ta položaj, saj tako javno kot zasebno kaže politično naklonjenost največji vladni stranki. Zbor zaposlenih pred RTV poslopjem je spremljala Lucija Dimnik Rikić.


14.03.2022

Trg naravnih vin je v strmem vzponu

Na rimskem sejmu naravnih vin sta se predstavila tudi dva slovenska vinarja – gre pa šele za uvod v pestro vinarsko sejemsko pomlad pri zahodnih sosedih. Sejem Vini Selvaggi – kar bi lahko prevedli kot sejem divjih vin – je obiskal Janko Petrovec.


14.03.2022

Smučarske sanje

V afganistanskem mestu Bamyan, Zakia, Fatima in Fariba sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. Ko jim njihova slovenska trenerka smučanja Ana sporoči, da lahko odidejo v Evropo na intenzivno usposabljanje za učiteljice smučanja, se zdi, da so še korak bližje k uresničitvi svojih sanj. Ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se soočijo z nepremostljivimi kulturnimi razlikami in neizprosnostjo evropskega profesionalnega športa. O tem govori dokumentarni film slovenske režiserke Haidy Kancler, ki je na ogled na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma.


14.03.2022

Začenja se "utelešeni" Teden možganov

Teden možganov je globalna iniciativa, ki od leta 1996 poteka z namenom promocije znanosti o možganih in spodbujanju navdušenja nad tem neverjetnim organom. Že vrsto let dogodek poteka tudi v Sloveniji tudi letos bo tako. Tretji teden v marcu bo povsem možgansko obarvan, z dogodki, ki se bodo zvrstili v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Kopru. Organizirajo jih Gube, skupina prostovoljcev znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse. Lani in predlani so bili v epidemičnih razmerah tema – odnosi, letos pa raziskujejo presečišče med možgani in drugimi deli telesa. Pred začetkom, ki bo danes popoldan, je vodji Tedna Možganov pred mikrofon povabila Mojca Delač.


13.03.2022

Oktet Suha v Domu kulture v Žvabeku (AUT)

Repertoar Okteta Suha obsega več kot 300 skladb v 14 jezikih, tudi v njihovem domačem, podjunskem narečju. Pojejo ljudske, umetne, duhovne in ritmične pesmi. Prek 80 skladb je bilo napisanih ali prirejenih prav za Oktet Suha. Oktet Suha je 40 let kulturnega ustvarjanja obeležil s koncertom in izidom jubilejne knjige s priloženo zgoščenko. Naslov dvojezične knjige je: »Kam še, kam? Wohin denn noch?« Avtor knjige je Pepej Krop, ustanovni član Okteta Suha, ki je že štiri desetletja tudi njegov prvi tenor. Z angažiranim delovanjem je Oktet Suha v štirih desetletjih ponesel koroško pesem po svetu: za njimi je prek 1500 koncertov; večtedenske pevske turneje po Avstraliji, ZDA, Argentini, Braziliji, Kanadi in Ukrajini; 12 lastnih zgoščenk in tonskih nosilcev je skupina izdala sama; posneli so dva video filma, nastopili so v številnih radijskih in televizijskih oddajah doma in po svetu. Umetniški vodja okteta Suha je Iztok Kocen.


13.03.2022

Ajda je 'tradicionalno super živilo'

Ne le na slovenskem delu Koroške, tudi na avstrijskem Koroškem lepo cveti ajda ... Pravzaprav jo Avstrijci celo oglašujejo kot 'tradicionalno super živilo s Koroške', o čemer se lahko prepričate v Hiši ajde v Žvabeku. O ajdi smo govorili s Petrom Trampuschem, ekološkim kmetom in občinskim predstavnikom Enotne liste, stranke, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence.


13.03.2022

112 let KPD Drava

Hiša kulture v Žvabeku je odprla vrata leta 2015 in postala središče kulturnega dogajanja v občini Suha. Dvorana, galerija, družabni prostor redno privabljajo obiskovalce. Več o zgodovini Katoliškega prosvetnega društva Drava sta povedala dolgoletni predsednik Lenart Katz in Krista Meklin, zadolžena za kreativne dejavnosti.


13.03.2022

Žvabek je Slovencem slabo poznan

Ste že slišali za Žvabek na avstrijskem Koroškem? Nedeljsko popoldne terenska ekipa preživlja delovno v tukajnšnji Hiši kulture, pogovore z domačini pa smo začeli z Engelbertom Logarjem, etnomuzikologom iz sosednje vasi Suha. Ta nam je pojasnil, kje se nahaja Žvabek, kakšna je njegova zgodovina in kako je tu z ohranjanjem slovenskega jezika in identitete.


11.03.2022

»Ruska država danes zlorablja ruski jezik za netenje sovraštva in opravičevanje sramotne vojne proti Ukrajini.«

Inter arma silent musae, med vojno muze močijo, pravi stara latinska modrost. Ampak od začetka ruske invazije na Ukrajino se je vendarle oglasilo ogromno umetnikov z vsega sveta, ki so obsodili agresijo Kremlja. Med njimi so ameriški oskarjevec Sean Penn, srbska pionirka body arta Marina Abramović, in preganjani indijski pisatelj Salman Rushdie. Zanimivo pa je, da so med Putinovimi najostrejšimi kritiki pogosto kar pisatelji in pisateljice iz – Rusije. O tem, kako se ruski književniki odzivajo na vojno v Ukrajini, sta se pogovarjala Rok Valenčič in Goran Dekleva.


11.03.2022

Mateja Logar: Trenutno težave epidemije covida podcenjujemo

Prvi primer okužbe z novim koronavirusom smo v Sloveniji potrdili 2. marca leta 2020. Temu je 12. marca sledila razglasitev epidemije. Kljub veliki želji si še ne moremo oddahniti. Prav včeraj (10. 3. 2022) so iz Kitajske poročali o največjem številu novih primerov okužbe v zadnjih dveh letih. Če ti dve leti pogledam skozi številke in podatke, nam ti povejo, da je kar 30.000 prebivalk in prebivalcev zaradi covida potrebovalo zdravljenje v bolnišnicah. In še najbolj žalostno: 6396 jih je umrlo (podatek na petek, 11. 3. 2022). Lahko pa na ta čas, na zadnji dve leti, pogledamo skozi življenja ljudi – za vsako številko je človek in njegova zgodba: to pomeni več kot dva milijona zgodb in usod. Med njimi sta bila tudi zakonca Špela in Davor Tavčar iz Škofje Loke. Kako pa ti dve leti epidemije vidi dr. Mateja Logar? Ob pozitivnem – kar pomeni, da nam v bolnišnicah ni zmanjkalo postelj za najtežje in najbolj ogrožene paciente – pa opozarja zlasti na neuspeh naše države pri cepljenju. Foto: UKC Ljubljana


11.03.2022

Kibernetska vojna

Kibernetska vojna. Kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Podrobneje etični haker Milan Gabor.


10.03.2022

"Verjamem, da bo Ukrajina zmagala v tej vojni"

Vojna v Ukrajini piše številne tragične zgodbe, z vsakim dnem je več beguncev. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Mladi glasbenik Fedir iz Kijeva je v Slovenijo pripotoval tik pred začetkom vojne. Naš dopisnik Matija Mastnak ga je srečal v Celju na ulici, kjer se trenutno preživlja z muziciranjem in s z njim zapletel v pogovor.


10.03.2022

RTV Čist hudo

Po aplikaciji RTV Živ žav so svojo novo digitalno okolje dobili tudi starejši otroci in mladostniki. Na RTV Čist hudo so na enem mestu zbrane vse zabavne, poučne in informativne vsebine, ki jih ustvarjalci javnega radia, televizije in multimedijskega centra pripravljajo za mlade med 9. in 15. letom starosti. Ti namreč odraščajo s pametnimi telefoni, postali so njihovo glavno okno v svet, zdaj pa lahko na njem na enostaven način najdejo tudi pestre vsebine, ki nastajajo na RTV SLovenija. Brez oglasov in možnosti povezav do drugih spletnih strani, ki bi lahko vsebovale tudi neprimerne vsebine, je to spletna klopca za punce in fante!


10.03.2022

Pogovor Kuleba-Lavrov brez napredka

Dva tedna minevata od ruskega vojaškega napada na Ukrajino, državo je zapustilo že skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi. Nekaj upanja v diplomatsko rešitev konflikta je vzbujalo današnje srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v turškem mestu Antalya. Šlo je za prvo srečanje na tej ravni po začetku vojne, a, kot kaže, ni prineslo napredka.


09.03.2022

Reportaža s poljsko-ukrajinske meje

Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.


09.03.2022

Nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021

Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.


Stran 67 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov