Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov