Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je konec lanskega leta na Brdu pri Kranju prvič v svojem mandatu slovesno podelila 20 najvišjih državnih odlikovanj in med nagrajenci so bili tudi tržaški Slovenec Samo Pahor, ki je dobil medaljo za zasluge za vztrajno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji, dr. Peter Gstettner, odlikovan za dosežke na področju manjšinskega šolstva in kulture ter za zavzemanje za reševanje problematike koroških Slovencev, ter trije porabski Slovenci.
Vse leto smo se zelo intenzivno pogovarjali o vplivu razvoja umetne inteligence na številne vidike dela in življenja. Poslušali smo svarila o tem, da predstavlja veliko nevarnost in utegne biti usodna za človeštvo, različne strokovnjakinje in strokovnjaki pa so opozorili, da imamo težave z orodji umetne inteligence že danes. Datafikacija in avtomatizacija na številnih področjih ne odpravljata pristranskosti in napak, temveč jih le še poglabljata. Kaj pa četrta veja oblasti? Kako razmišljati o uporabi generativne umetne inteligence na področju medijev in novinarstva? O tem se je Urška Henigman pogovarjala s Katharino Schell, namestnico odgovorne urednice pri avstrijski tiskovni agenciji APA, kjer je odgovorna tudi za digitalne strategije in inovacije.
Prvega januarja si zaželimo veliko sreče in zdravja, pa tudi zadovoljstva in uspehov polno novo leto. Za novo leto si pogosto zastavimo zaobljube, kaj vse bomo delali drugače, spremenili navade, spremenili odnose, odnos do sebe, odnos do drugih. Psihoterapevt Martin Lisec je logoterapevt, mediator, trener mediatorjev in predavatelj, ustanovitelj in direktor Inštituta Stopinje.
Čas je naš neskončni sopotnik, ki nam omogoča, da rastemo, da se učimo in da ustvarjamo svojo edinstveno zgodbo. Ta čarobna dimenzija ne nosi le letnic na koledarju in ni le številka na uri, temveč je nenehno prepletanje trenutkov, ki oblikujejo naše življenje. Čas ni le kronološka enota, temveč kompleksen mozaik izkušenj, ki oblikuje našo identiteto. Njegova posebnost se skriva v sposobnosti, da oblikuje spomine, da celi rane in da odpira vrata novim priložnostim.
V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest. Mladi romarji stari od 18. do 35. leta so v naše glavno mesto v domove gostiteljev prišli včeraj. Dopoldneve preživljajo v župnijah gostiteljicah, zberejo se na jutranji molitvi, potem sledi pogovor o različnih temah, nato pa se jih večina z javnim prevozom odpravi v središče naše prestolnice na skupne molitve v cerkvah, ne le katoliških.
Med sistemskimi spremembami, ki so zaznamovale leto 2023 in bodo zaznamovale tudi leto 2024 na področju sociale, so prenavljanje Zakona o osebni asistenci, ki ga trenutno na ministrstvu še popravljajo, saj so tekom javne razprave nanj dobili veliko pripomb, vzpostavljanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki razburja predvsem zaradi pomanjkanja kadra, in pravica do oskrbovalskega dopusta, ki ga od novembra dalje omogoča Zakon o delovnih razmerjih. Več pa Eva Lipovšek.
Na infekcijskih oddelkih slovenskih bolnišnic zdravijo vedno več bolnikov, ki so okuženi z novim koronavirusom. Sicer smo pri nas zaznali že tudi gripo, med otroci pa kroži predvsem respiratorni sincicijski virus (RSV). Glede sezonskih okužb sicer ne odstopamo od sosednjih in drugih evropskih držav. Izstopa pa Hrvaška – in to po številu primerov oslovskega kašlja. Do prejšnjega petka (22.12.23) so zabeležili že 3805 primerov – in to v vseh starostnih skupinah. Tamkajšnjo situacijo skrbno spremljajo tudi slovenski epidemiologi in infektologi. Med njimi je tudi dr. Tanjo Selič Kurinčič, ki jo je v Splošno bolnišnico Celje poklical Iztok Konc. Foto: Alain Grillet, Sanofi Pasteur, cc
Zrak, ki ga dihamo, ima neposreden vpliv na naše zdravje in okolje. Ključni dejavniki za onesnaženost zraka v Sloveniji so cestni promet, kurilne naprave in industrija. Prav ti dejavniki so tudi viri za tvorjenje delcev PM10 in PM2,5, ki so nevarni za zdravje ljudi. Na povišane vrednosti delcev PM v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah. Slišali boste tudi, kakšna je povezava med onesnaženim zrakom in podnebnimi spremembami. V studio Prvega smo povabili Luko Matavža iz sektorja za kakovost zraka na Agenciji republike Slovenije za okolje.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Na praznik svetega Štefana, prvega krščanskega mučenca, po slovenskih cerkvah blagoslovijo vodo in sol, ki se nato pomeša v prehrano ljudi in živali. Za svojega zavetnika/patrona so si sv. Štefana izbrali sodarji, zidarji, krojači, kamnoseki, tkalci, tesarji in tudi kočijaži ter konjski hlapci, saj naj bi po legendi ukrotil divjega konja. Od tod tradicija blagoslavljanja konj na Štefanovo. Na "žegnanju" konj, kot običaju pravijo Štajerci, je v Novi Cerkvi v občini Vojnik bila tudi Gabrijela Milošič. Foto: Hraše pri Smledniku, BoBo
Za božič pravijo, da je poleg velike noči največji krščanski praznik, ki na posebej spontan način povezuje vse ljudi. Praznično oddajo smo posneli na kmečki domačiji Mirnik v zaselku Leskovec v občini Celje. Ob delu na kmetiji se tam že nekaj časa ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, gospodinja Ivanka in njen mož Daniel pa sta se ob tem desetletja ukvarjala tudi z rejništvom, ko sta svoj dom namenila kar tridesetim otrokom. Oddaja v pozdrav današnjemu božičnemu prazniku miru in sočutnih bližin je potekala v veliki kmečki sobi pri Mirnikovih, pogovor je pripravil in vodil Tone Petelinšek.
Minilo je 800 let, odkar je Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu v Italiji s postavitvijo jaslic. Tudi marsikje po Sloveniji se po domovih in cerkvah postavljajo jaslice. Zgodovina sicer pripoveduje, da jih niso postavljali le ob božiču. So pa bile jaslice v preteklosti večkrat v nemilosti. Avstrijski cesar Jožef Drugi jih je na primer prepovedal. Umetnica Ana Korenč jaslice iz gline oblikuje že skoraj trideset let. Predstavljala se je na številnih razstavah v Ljubljani, tam je dobila prva priznanja, nato pa še v Veroni, Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih. Njene glinene jaslice so na ogled tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.
Po včerajšnjem sprejetju programsko-produkcijskega in finančnega načrta RTV Slovenija je jasno, da bo javni zavod prihodnje leto pripravljal občutno okrnjen in posledično manj ambiciozen program. Tudi zato se vse bolj vrstijo opozorila, da brez sistemskega odziva ustanoviteljice, ki bi zagotovil finančno vzdržnost javnega zavoda, vse skupaj vodi le v izčrpavanje in posledično v irelevantnost v medijskem prostoru. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.
Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?
Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.
ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.
Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.
Neveljaven email naslov