Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Potrošniki se porabe energije pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja.
Pozivi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov so vse glasnejši. Če politika še ni sprejela jasnih zavez ali odločnih ukrepov, pa to počnejo nekatera podjetja. Microsoft je predstavil svoje cilje v boju proti podnebnim spremembam. Podjetje se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično negativno. Kaj to pomeni, pojasnjuje Jaka Kranjc, Ekologi brez meja:
“To pomeni, da bodo vlagali v take ukrepe, ki ne bodo samo odpustki za vse izpuste, ki jih proizvajajo, ampak bdo dejansko prispevali k temu, da bo neto učinek negativen.”
10 let se zdi kratko obdobje. Microsoft prav tako načrtuje, da bo do leta 2050 iz okolja odstranil ves ogljikov dioksid, ki ga je neposredno ali prek porabe električne energije izpustil v okolje vse od ustanovitve leta 1975. Bo Microsoft lahko uresničil svoje obljube?
“Verjamem da lahko. Navsezadnje so IT podjetje, verjamem, da imajo imajo vse številke, vse kar potrebujejo in vso moč, da dosežejo tak preskok.”
Potrošniki se te rabe energiji pri uporabi novih tehnologij še ne zavedamo. Vidimo le svoje naprave, ki jim moramo polniti baterije. To, da za pošiljanje, objavljanje in brskanje tudi porabljamo energijo, nam je težko predstavljivo. O tem, kakšen ogljični odtis ima naša raba tehnologij, bi morali govoriti več, se strinja Jaka Kranjc.
Kot so poudarili pri Microsoftu, bo uresničevanje vsega omenjenega zahtevalo ambiciozne pristope, novo tehnologijo, ki danes še ne obstaja, in inovativno javno politiko. Sicer pa se podjetja že nekaj časa z vsako novo tehnologijo, ki manj obremenjuje okolje kot starejša, rada pohvalijo. Tako je tudi v primeru 5G omrežja. Robert Strayer je namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Včeraj se je mudil v Sloveniji in predstavnikom vlade ter podjetij predstavil ameriške interese v zvezi s 5G tehnologijo, odgovoril pa je tudi na naša vprašanja o vplivih na okolje. Poleg oddajnikov, ki bodo porabili manj, nas je zanimalo, kakšna obremenitev za okolje bo podatkovna infrastruktura.
“Splošni trend v informacijski tehnologiji je, da zna kljub vse večji količini podatkov, te shraniti bolj učinkovito – v oblaku. Lažje in učinkovitejše je hraniti podatke v oblaku kot pa na posameznih strežnikih na veliko različnih lokacijah. Ideja je torej skupna arhitektura sistema energetske učinkovitosti, varnosti in učinkovite obdelave podatkov. To je eden od razlogov, zakaj imamo ločena diplomatska prizadevanja za prepričevanje držav, naj podatkov ne hranijo in obdelujejo v lokalnem okolju. Pretoka podatkov ne smemo umetno omejevati, želimo prost pretok podatkov čez meje nacionalnih držav. Podjetja, ki ponujajo globalne storitve, razmišljajo o tem, kako najbolj učinkovito shranjevati in obdelovati podatke in kam po svetu umeščati svoje centre. Umetno prekinjati prost pretok podatkov bi bilo dražje in manj učinkovito.”
Povejmo še, da je na naše novinarsko vprašanje, ali Sloveniji odsvetuje izbiro kitajskega tehnološkega velikana Huawei, odgovoril, da ZDA nikakor ne želijo nikogar odvrniti od svobodne izbire ponudnikov. Vsem pa priporočajo, naj bodo pazljivi glede izvora oziroma ozadja podjetij. Kot je ob tem poudaril, bi bilo škoda, da bi ameriško sodelovanje s članicami Nata okrnilo omejeno deljenje informacij, ki bi ga morali uvesti, ker bi določena članica uporabljala tehnologijo nezanesljivega ponudnika.
Kitajska telekomunikacijska tehnologija je pod plazom kritik Trumpove administracije, pri čemer je glavna tarča obtožb Huawei, sicer eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, ki naj bi omogočal kitajski vladi dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu. Pri Huaweiju obtožbe že ves čas odločno zanikajo, sodelovanja s tem podjetjem pa denimo ni izključila Nemčija.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.
30 let je minilo, odkar je Slovenija postala mednarodno priznana država. Po osamosvojitveni vojni so nas najprej priznale države, ki so se prav tako še borile za samostojnost, oziroma mednarodno priznanje: Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Ukrajina. Pa vendar je bila prelomnica v procesu mednarodnega priznanja Slovenije, ko so našo državo priznale države Evropske unije in še nekatere zahodne države. O procesu mednarodnega priznanja naše države smo se pogovarjali s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Neveljaven email naslov