Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Je vaša minimalna plača obračunan prav?

03.03.2020

Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.

Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.

Minimalno plačo v javnem sektorju prejema okoli 7 tisoč, v gospodarstvu pa okoli 33 tisoč delojemalcev. Sindikati ugotavljajo, da so bile plače pravilno obračunane kar v 80ih odstotkih. V petini primerov so zabeležili kršitve. Največ so jih odkrili pri manjših delodajalcih, tistih, ki zaposlujejo agencijske delavce ter tudi v dejavnosti zasebnega varovanja. Izvršni sekretar svobodnih sindikatov za teritorialno organiziranje Boštjan Medik ugotavlja, da delodajalci nekatere dodatke še vedno vštevajo v minimalno plačo:

Kršitve so se navezovale tudi na to, da so delodajalci ukinili ali pa znižali dodatek za delovno dobo na nivoju podjetja. To je možno zgolj na nivoju kolektivne pogodbe dejavnosti, na pa na nivoju podjetja.

Največ kršitev pa so ugotovili pri obračunu nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, dopusta in praznikov. Mnogi delodajalci ta nadomestila določijo na podlagi osnovne plače, in ne povprečne plače v zadnjih treh mesecih, kot bi bilo treba. Po mnenju sindikatov gre za sistemsko napako – lahko da je to možnost razvil ponudnik računalniškega sistema, delodajalci pa so jo izkoristili.

Sicer pa so se minimalne plače z novim letom zvišale na 940 evrov bruto – in pred uvedbo novega zakona se je večino časa omenjalo 700 eurov neto – ampak mnogi delojemalci tega zneska niso prejeli. Zakaj? Pri nas imamo bruto sistem izračuna plač, neto prejemek je odvisen od posameznikovih olajšav. Če posameznik pri izračunu ni sproti uveljavljal višje dodatne splošne olajšave, ki bi mu pripadala glede na letni dohodek, potem je prejel nižji znesek od 700 evrov. Dejstvo je, da mora delodajalec sam oceniti ali bo uveljavil višjo splošno olajšavo razlaga sindikalistka Andreja Poje

Če posameznik oceni, da na letni ravni ne bo zaslužil več kot 13 316 evrov dohodka, potem naj od delodajalca zahteva, da mu pri izračunu neto plače upošteva višjo dodatno splošno olajšavo. Tako bo njegova neto plača znašala 700 evrov neto v primeru, da je zaslužil 940 evrov bruto in da nima uveljavljenih vzdrževanih družinskih članov.

Če ima delavec vzdrževane družinske člane, potem bo njegova neto plača še višja.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Je vaša minimalna plača obračunan prav?

03.03.2020

Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.

Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.

Minimalno plačo v javnem sektorju prejema okoli 7 tisoč, v gospodarstvu pa okoli 33 tisoč delojemalcev. Sindikati ugotavljajo, da so bile plače pravilno obračunane kar v 80ih odstotkih. V petini primerov so zabeležili kršitve. Največ so jih odkrili pri manjših delodajalcih, tistih, ki zaposlujejo agencijske delavce ter tudi v dejavnosti zasebnega varovanja. Izvršni sekretar svobodnih sindikatov za teritorialno organiziranje Boštjan Medik ugotavlja, da delodajalci nekatere dodatke še vedno vštevajo v minimalno plačo:

Kršitve so se navezovale tudi na to, da so delodajalci ukinili ali pa znižali dodatek za delovno dobo na nivoju podjetja. To je možno zgolj na nivoju kolektivne pogodbe dejavnosti, na pa na nivoju podjetja.

Največ kršitev pa so ugotovili pri obračunu nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, dopusta in praznikov. Mnogi delodajalci ta nadomestila določijo na podlagi osnovne plače, in ne povprečne plače v zadnjih treh mesecih, kot bi bilo treba. Po mnenju sindikatov gre za sistemsko napako – lahko da je to možnost razvil ponudnik računalniškega sistema, delodajalci pa so jo izkoristili.

Sicer pa so se minimalne plače z novim letom zvišale na 940 evrov bruto – in pred uvedbo novega zakona se je večino časa omenjalo 700 eurov neto – ampak mnogi delojemalci tega zneska niso prejeli. Zakaj? Pri nas imamo bruto sistem izračuna plač, neto prejemek je odvisen od posameznikovih olajšav. Če posameznik pri izračunu ni sproti uveljavljal višje dodatne splošne olajšave, ki bi mu pripadala glede na letni dohodek, potem je prejel nižji znesek od 700 evrov. Dejstvo je, da mora delodajalec sam oceniti ali bo uveljavil višjo splošno olajšavo razlaga sindikalistka Andreja Poje

Če posameznik oceni, da na letni ravni ne bo zaslužil več kot 13 316 evrov dohodka, potem naj od delodajalca zahteva, da mu pri izračunu neto plače upošteva višjo dodatno splošno olajšavo. Tako bo njegova neto plača znašala 700 evrov neto v primeru, da je zaslužil 940 evrov bruto in da nima uveljavljenih vzdrževanih družinskih članov.

Če ima delavec vzdrževane družinske člane, potem bo njegova neto plača še višja.


23.11.2021

Evropski teden testiranja na okužbo s HIV

Ta teden poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbo s HIV, z virusom hepatitisa B in C ter na druge spolno prenosljive okužbe. Namenjena je predvsem osveščanju prebivalstva in zdravstvenega ossebja o prednostih testiranja in zgodnjega odkrivanja pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Letos zaradi epidemije covida ta teden povečanega obsega testiranja sicer ni, pač pa poteka tako kot običajno čez celo leto. O vplivu epidemije na odkrivanje HIVA ter o drugih novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z prof. dr. Janezom Tomažičem iz ljubljanske infekcijske klinike.


23.11.2021

Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja SNG Drame Ljubljana

Letom in pol pred koncem mandata je Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja SNG Drame Ljubljana. Odstop je bil nepričakovan, kot razlog pa nekdanji ravnatelj navaja zamude in zaplete pri načrtovani obnovi gledališča. Z njim se je za Radio Slovenija pogovarjala Iza Pevec.


22.11.2021

Stanovanjski sklad ob 30-letnici obljublja racionalizacijo pri gradnji javnih stanovanj

Ob 30-letnici neodvisne države praznujejo tudi njene institucije, med njimi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se od leta 2015 posveča izključno gradnji javnih najemnih stanovanj. V treh desetletjih delovanja je upravljal z več kot 7000 enotami, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še več kot 2000 stanovanj za najem. Po Ljubljani si lahko na različnih lokacijah ogledate tudi razstavne panoje o stanovanjski politiki oziroma problematiki, ki sta jih pripravila stanovanjski sklad in Muzej za arhitekturo. Razstava se bo v prihodnjem letu preselila v Maribor. Kaj ob 30-letnici delovanja javnosti sporoča direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec? Zakaj so stanovanja tako draga, zakaj je celo gradnja javnih stanovanj draga? Koliko stanovanj s strani republiškega stanovanjskega sklada se obeta v prihodnje?


19.11.2021

Zagrebški chef Matija Bogdan: "Hrvaška je imela dolgo časa težavo s 'kvazi' vrhunskimi restavracijami. "

Sinoči se je v prestolnici, natančneje, na Nazorjevi ulici, zgodil prav poseben dogodek, ki pa sicer ni bil prvi take narave. Slovenski in hrvaški kuhar sta skupaj pripravila 6-hodni meni. Jorg Zupan iz Michelinove restavracije Atelje je gostil že peto Rezidenco. Gre za dogodek, ko na »dvoboj« povabi drugega chefa, včasih slovenskega, včasih hrvaškega. Tokrat se je izkazal mladi Hrvat Mátija Bogdan iz zagrebške restavracije Mano. Z Jorgom sta se za sodelovanje dogovorila hitro, »v vsega desetih sporočilih na Instagramu«. Mlad hrvaški chef želi vrhunski kulinariki na Hrvaškem dati zaslužen ugled, a žal je odnos gostov še vedno nespoštljiv. To je le nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga je z njim opravila Tina Lamovšek.


19.11.2021

Unicefova kampanju ob svetovnem dnevu otrok

Jutri bo minilo 62 let od sprejetja Deklaracije o otrokovih pravicah in 32 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Oba dokumenta je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za univerzalno sprejet dokument, ki na enem mestu vključuje vse pravice, ki pripadajo otrokom, zato ni čudno, da 20. november obeležujemo kot svetovni dan otrok. Združeni narodi ga letos obeležujejo s temo: Boljša prihodnost za vsakega otroka, pri nas Unicef Slovenija v ospredje postavlja duševno zdravje otrok.


19.11.2021

Slovenski zajtrk

Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.


18.11.2021

»Novinarji imajo lahko pomembno vlogo pri tem, da hrano jemljemo resno.«

»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek


18.11.2021

Delo na daljavo: 24-urni priklop na delo

In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …


18.11.2021

»Filozofija nas opozarja na kontekst, v katerem okoljski problemi sploh vznikajo.«

Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore. foto: Engin_Akyurt (Pixabay)


17.11.2021

Prostovoljka Ana Filipič

Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.


17.11.2021

Pravice invalidov lahko postanejo žrtev dnevne volje politike

Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo


17.11.2021

Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri

Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri - v živo smo preverili delo njihovih pomočnikov.


16.11.2021

Je vrh četrtega vala res za nami?

Ob današnjih znova zelo visokih številkah dnevnih okužb zdaj malce dvomimo, da je vrh četrtega vala res za nami. Zlasti bolnišnice ob največjem navalu bolnikov doslej že skorajda klecajo, sproti iščejo dodatne intenzivne postelje, na pomoč prihaja na desetine zdravstvenih in drugih kadrov iz cele države. Bolezen in skrajno zaostreno situacijo je med številnimi covid bolniki na lastni koži doživela gospa Milka Pavlovič. Gospa Pavlovič je epidemijo in covid v resnici skusila na oba načina, najprej kot bolničarka v ljubljanskem UKC, zdaj pa še kot ena prvih bolnic, ki so jih včeraj preselili iz Infekcijske klinike v bolnišnico Petra Držaja. V bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi okoli 40 % polno cepljeni, na intenzivnih terapijah pa manj kot 10%.


16.11.2021

Odloki o ukrepih v šolah odpirajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov

Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.


16.11.2021

Teden splošnih knjižnic

Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic. V tem tednu se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bodo posvetili BRANJU - bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bodo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranijo splošne knjižnice. V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so dostopne vsem prebivalcem in svoje storitve ponujajo tako v obliki osebnega pristopa kot tudi preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu. Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, da razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela ter pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi. Več Lucija Fatur.


16.11.2021

Komentar: Ko o otrocih odločajo odrasli …

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.11.2021

Na robu zmogljivosti

Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.


15.11.2021

Nitke življenja

O knjigi Marije Ahačič Polak.


15.11.2021

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.


13.11.2021

"S prijaznostjo je podobno kot s poezijo"

Na mednarodni dan prijaznosti o tem, kaj sploh je prijaznost, ali gre z roko v roki z odločnostjo ter kje imamo kot družba tu še izzive, s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Več - https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/.


Stran 77 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov