Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo uspehe gluhih športnikov, hkrati pa tudi opozarjajo, da kljub lanskemu vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji živi približno 1.500 gluhih in več kot 200.000 ljudi z različno stopnjo izgube sluha. Prispevek Petre Medved.
Avtoprevozniška podjetja se že nekaj časa srečujejo s težavami pri iskanju voznikov, na drugi strani pa se vozniki nemalokrat počutijo izkoriščane in ogoljufane, taka je zgodba tudi enega naših poslušalcev. Z velikimi težavami se srečujejo predvsem vozniki iz drugih držav, ki se zaposlijo v avtoprevozniških podjetjih, registriranih v Sloveniji. Vzroki so nespoštovanje zakonodaje oziroma želja po čim večjem zaslužku, na eni in drugi strani, opozarjajo na Neodvisnem sindikatu delavcev Slovenije, predvsem pa veliko napačnih informacij »med prijatelji«, ki so praviloma v škodo voznikov.
Kot ste že slišali se bo Prvi program oglašal iz velenjske kotline in Pikinega festivala, sicer predela države, ki je znano po premogovništvu že vse od leta 1875. Danes je projekt rudarjenja v dolgoročnem zapiranju, kar bo prineslo tako ekonomske kot tudi socialne težave, v samem podjetju, kot tudi v Velenju in okolici. Kakorkoli, rudarjenje daje kruh tudi številnim rudarjam. Poklic rudarja je na splošno pojmovan kot eden najnevarnejših in najbolj tveganih. Marko Rozman je obiskal in se pogovarjal z rudarjem Aleksandrom Kavčnikom. Slednji mu je podrobneje predstavil poklic, kot tudi izzive, ki mu jih je skozi leto prineslo delo pod zemljo.
Šolanje otrok na domu je minuli dve leti v porastu. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovost izobrazbe teh otrok in tistih, ki obiskujejo pouk v šoli, ni primerljiva – starši namreč največkrat niso pedagoški strokovnjaki, prav tako otroci ne opravljajo razrednih izpitov pri vseh predmetih, ki jih imajo v šoli.
Premiera dokumentarnega filma, Mirana Zupaniča, režiserja, ki se ga spomnimo kot avtorja dokumentarca Otroci s Petrička in ki je režiral tudi film z naslovom Oči Bosne, na Sarajevskem filmskem festivalu je prah dvigovala že pred sobotno projekcijo, glede na videno, pa ga bo dvigovala še dolgo. Film Safari Sarajevo je namreč dokumentarna zgodba o ljudeh, ki so plačali, da bi lahko bili iz varnega mesta udeleženi pri pobijanju civilistov v obleganem Sarajevu.
Ob smrti kraljice Elizabete II., je o njeni vlogi in zapuščini razmišljala gospa Evelina Ferrar, članica predsedstva Britansko-slovenskega društva. "Moram reči, da je kar završalo. Vsi smo vedeli, da je kraljica stara, da je že bolehala, da je imela težave z mobilnostjo. A vseeno, ko se zgodi, se pa zgodi. Prijatelji so takoj začeli pošiljati sporočila, da je to res žalostna novica za vse nas." V pogovoru z Matejo Železnikar na Prvem je med drugim govorila tudi o tem, zakaj je bila kraljica mnogim zgled, orisala je, kako je bilo, ko jo je na vrtni zabavi Buckinghamske palače srečala tudi sama. "Nihče ni imel kakšnega posebnega ponižnega občutka ali tega, da je blazno nad njimi. Zelo normalno so se lahko pogovarjali, seveda so bili počaščeni. Ljudje so se znali odzivati in so vedeli, da je to res pristno".
Slovenska gastronomija ponovno slavi. Včeraj so razkrili novo, že 3. izdajo Michelinovega vodnika, te rdeče gastronomske biblije, in izkupiček je bogat: 10 restavracij je v Slovenijo pripeljalo 11 zvezdic. Hiša Franko chefinje Ane Roš je že tretje leto obdržala 2 zvezdici, ostalih 9 restavracij ima 1: Gostilna pri Lojzetu, Dam, Hiša Denk, Atelje, Grič in 4 novinci: COB, Milka, restavracija Strelec in Hiša Linhart. Lani je 7 restavracij nosilo skupno 8 zvezdic.
V javnosti odmevajo polemike o pravilnikih glede oblačenja in videza učenk in učencev, ki jih prakticirajo nekatere šole v Sloveniji. O tem kakšne posledice imajo tovrstna pravila in pričakovanja za razvoj deklet in fantov ter o tem kako namesto, da bi spodbujali enakost, utrjujejo škodljive spolne stereotipe ter prispevajo k spolnemu nadlegovanju deklet, je strokovnjakinje povprašala novinarka Tita Mayer.
Luka Knafelj, slovenski duhovnik, je ob svoji smrti leta 1671 premoženje zapustil štipendijski ustanovi. Od začetnih štirih je ob dobrem gospodarjenju njegovih naslednikov število štipendij pred prvo svetovno vojno naraslo na 39 na leto. Prav zahvaljujoč tej ustanovi so se na Dunaju šolali številni slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki, ki so kasneje tvorili slovensko meščansko in intelektualno elito. Med štipendisti so bili tudi France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Janez Trdina in številni drugi. Knafljeva ustanova deluje še danes in izpolnjuje svoje poslanstvo.
Marsikatero poškodbo hrbtenjače je mogoče preprečiti, sporočajo ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča, skupaj s Slovenskim združenjem za fizikalno medicino in Zvezo paraplegikov Slovenije. Na URI Soča ugotavljajo, da se je letos število oseb s poškodbami hrbtenjače povečalo, saj so sprejeli že 33 pacientov s težjo ali zelo težko poškodbo. Do poškodbe hrbtenjače pa največkrat pride pri različnih padcih, sledijo poškodbe v prometnih nesrečah, pogoste so tudi športne poškodbe. Več pa v prispevku Petre Medved.
Bernarda Jurič je ponosna, da ji je 27. avgusta letos kot prvi Slovenki in prvi iz Slovenije uspelo prekolesariti najtežjo gorsko kolesarsko dirko na svetu The Silk Road Mountain Race, na kateri je premagala 1900 kilometrov in več kot 34.000 višinskih metrov prek številnih prelazov.
Kaj je tatu? Neizbrisana podoba, znak na koži, ki nekaterim pomeni zgolj okrasje, drugim izražanje sebe, tretjim pa obrt. V zadnjih letih so tetovaže doživele velik porast, zdi se, da ima že skoraj vsak vsaj eno, pa kljub temu, vemo Slovenci čisto vse o tatujih? Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Pet septembrskih četrtkov bo v oddaji Lahko noč, otroci na sporedu pet novih slovenskih pravljic za boljši jutri. Nov cikel pravljic otroke uči odgovornega odnosa do okolja in jih spodbuja k ponovni uporabi starih predmetov, oblačil in hrane. Pravljice slovenskih avotrjev bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev vsak četrtek v septembru ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija v sodelovanju z A1 Slovenija. Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! bodo vsakokrat na sporedu na radijskem programu v živo in v video prenosu na spletni strani in FB strani Prvega programa Radia Slovenija. Več v pogovoru z režiserko avdio in video prenosa Špelo Kravogel.
Ob prvem šolskem dnevu smo na pogovor o 'brezplačni' šoli, težavah v slovenskem šolstvu in sodelovanju staršev s šolo povabili Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in mamo treh šolajočih se otrok.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Neveljaven email naslov