Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani si lahko ogledate razstavo z naslovom NA POMOČ! Inštalacije gledalca soočijo s poustvarjenimi dogodki, s katerimi se vsakodnevno spopadajo interventne službe. Opozarjajo na minljivost življenja in poudarjajo nepomembnost materialnih dobrin. Kiparka in avtorica razstave Ana Kavčnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da se reševalci ne dojemajo kot junaki, temveč le kot navadni smrtniki, ki brezpogojno pomagajo drugim.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Politika glasno napoveduje boj proti prekarnosti, a doslej država ni pometla niti pred lastnim pragom. V javnem sektorju še naprej ostajajo prvo in drugorazredni delavci, govorimo o čistilkah, varnostnikih in drugih, ki so na delovnih mestih potrebni vsak dan, a jih ne zaposlijo, pač pa najemajo prek zunanjih podjetij. Tudi mesece po izbruhu afere neplačanih čistilk, ki so prek zunanjega servisa čistile Ministrstvo za javno upravo, javni zavodi še naprej izbirajo tudi že omadeževane izvajalce čistilnih del, češ, da imajo zvezane roke.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope. Praznovanje v Ljubljani poteka že v teh dneh. V okviru tega se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov med drugim tudi ogled prenovljene secesijske hiše na Ulici talcev v Ljubljani. Več Marko Rozman.
Medtem ko se je plačna vrzel med spoloma v večini držav evropske unije zmanjšala, se je stanje v Sloveniji znatno poslabšalo, tako opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert organizirali mednarodno konferenco z naslovom Enako plačilo za enako delo: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?
O krvavih razmerah v Sudanu se je Mateja Železnikar pogovarjala s Tomom Križnarjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z urednikom jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal Bojan Leskovec.
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.
Neveljaven email naslov