Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Posebna dopoldanska oddaja Prvega, v kateri podrobneje predstavljamo rezultate nočnega štetja glasov na volitvah v Evropski parlament.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dopisniki po Evropi, s poročevalci iz volilnih štabov slovenskih strank ter z gostoma v studiu, dr. Samom Uhanom in dr. Juretom Požganom, oba prihajata s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo pretresli volilno dogajane v Sloveniji in drugod po Evropski uniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
"Ples je resnica. V kateremkoli pogledu. Je telo in misel hkrati. Jezik in čustvo." Tako je svojo poslanico ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, začel Matjaž Farič, plesalec, koreograf, režiser in umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, ki vsako leto začenja novo šolsko leto v Murski soboti. Matjaž Farič je tudi ambasador Tedna ljubiteljske kulture, ki poteka te dni. Osrednja tema letošnje manifestacije je ples. O pomenu ljubiteljske kulture na poti k profesionalnosti in o nekaterih drugih vidikih umeščanja sodobnega plesa v širšo družbo se je z Matjažem Faričem pogovarjala Petra Tanko.
Potem, ko so Združene države Amerike odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in ko so v Perzijski zaliv poslale svoje vojaško ladjevje in letalonosilko Abraham Lincoln, ne mine dan brez novic o stopnjevanju napetosti med Trumpovo administracijo in teokratskim režimom v Teheranu. Zaenkrat še ni znamenj, da bi se ta napetost polegla. Docent dr. Primož Šterbenc s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem pravi, da moramo biti previdni, ko govorimo o ameriški administraciji, saj napovedi o letalonosilkah in vojakih generira zdajšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju je vložilo kazensko ovadbo na tožilstvo zoper vzgojitelja v enem od vrtcev, ki naj bi domnevno spolno zlorabil tri predšolske otroke. 4 letna deklica, žrtev domnevne spolne zlorabe, naj bi pred tremi tedni najprej staršem in nato vzgojiteljem v vrtcu opisala, kako je njen vzgojitelj posegel v njene intimne predele telesa, ko sta bila sama. Po tej izpovedi deklice sta še dva otroka povedala podobni zgodbi kot prva domnevno zlorabljena deklica, so potrdili na omenjenem združenju. Ob teh dogodkih, ki naj bi se zgodili v enem od vrtcev, združenje opozarja na povsem nesprejemljivo ravnanje ravnateljice vrtca, ki kljub opozorilu staršev domnevno zlorabljene deklice, dva tedna ni storilo ničesar. Pozneje je vložilo prijavo na policijo in vzgojitelja premestilo v drugo skupino, kar pomeni, da je osumljenec spolne zlorabe ostal v stiku z otroki in srečeval domnevno zlorabljeno štiriletnico na terasi. Odzive policije, ministrstva in šolske inšpekcije je zbrala Nataša Lang.
Britanci in Nizozemci danes odločajo o novih poslancih v evropski parlament, v Sloveniji pa se končuje predčasno glasovanje. Volišča bodo odprta še do 19-ih, potem pa vnovič v nedeljo na dan splošnega glasovanja. Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament udeležilo 12.356 volivcev oziroma 0,72 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh je skupaj glasovalo 20.408 volivcev oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev. To je več kot prva dva dneva predčasnega glasovanja na volitvah pred petimi leti, ko je v dveh dneh skupaj glasovalo 11.826 volivcev oziroma 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ali to že nakazuje na višjo volilno udeležbo, kot je bila leta 2014? Takrat je svoj glas na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament oddalo 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo zvečer po 23-ti uri.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spet moramo poročati o spletni zlorabi, tokrat gre za spletnega giganta AirBnb, ki je bil očitno žrtev vdora. Uporabniki se pritožujejo, da so jim vdrli v račun, rezervirali v njihovem imenu nastavitve, denarja pa zdaj ne morejo dobiti nazaj. Eno prijavo tovrstne spletne zlorabe so prejeli tudi na SICertu, tja je poklicala Urška Henigman.
Ob 50. obletnici stripovskega junaka v Narodni galeriji odpirajo razstavo Alan Ford teče častni krog. Soavtor razstave Rok Glavan pojasnjuje, da bo na ogled 162 originalnih stripovskih tabel, ki so nastale med letoma 1969 in 1975 oz. od 1. do 75. epizode. Gre za trenutno največjo svetovno postavitev originalnih tabel stripa. Alan Ford je izjemno popularnost dočakal v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino.
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci šestega in osmega razreda. V raziskavi pod naslovom »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda« so raziskovalci učence med drugim spraševali, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro, nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih ne šolske obveznosti ne količina domačih nalog in zunaj šolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
Včeraj po našem času se je končala serija Igra prestolov s finalom, ki si ga je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi, še več pa potem z zamikom. Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R.R. Martina Pesem ledu in ognja ima tudi pri nas številne oboževalce, za to pa je zaslužen tudi Boštjan Gorenc Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te sicer v knjigi še nedokončane zgodbe. Serije pa postajajo tudi del univerzitetnega okolja, tako nekatere ponujajo predavanja na temo Igre prestolov. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois. Pogovor s profesorjem Jeffreyjem Chownom, posnetim pred zadnjo epizodo, je posnela Tina Lamovšek. Z Boštjanom Gorencem Pižamo pa je pogovarjala Urška Ivanovič.
Natanko pred sto leti je v Ljubljani začel delovati prvi baletni poklicni ansambel in sicer na pobudo člana ravnateljstva Slovenskega gledališkega konzorcija in intendanta Frana Govekarja, ki je v Ljubljano pripeljal češkega baletnega mojstra Vaclava Vlčka. Ta je organiziral tudi prvo baletno šolanje pri nas, začetki profesionalizacije slovenskega baleta so bili torej tesno povezani s Čehi in njihovim znanjem. Danes zvečer se v Cankarjevem domu obeta gala koncert v počastitev 100 obletnice slovenskega baleta. Ob obletnici je Marko Rozman v studio Prvega povabil Tomaža Rodeta, predsednika Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trumpova administracija je dodala Huawei na seznam podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne morejo poslovati, če nimajo dovoljenja. Google pa je ustavil posodabljanje operacijskega sistema Android na Huawejevih telefonih. Komentira Anže Tomič, spletni urednik Vala 202 in soavtor oddaje Od bita do bita.
Leto 2014 je bilo zaradi hladnega vremena leto slabe letine čebeljih pridelkov, ko so čebelarji pridelali kar za tri četrtine manj medu kot prejšnja leta. Letošnja pomlad spominja na tiste čase in tudi današnji svetovni dan čebel in opraševalcev ni obetaven dan za čebele. O tem, kako kaže čebelam v preostanku pomladi, kako se bo slab začetek poznal na pridelku in kako lahko pomagamo čebelam pri prestajanju te krize, je več povedal Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš z Opazovalno-napovedovalne službe Čebelarske zveze Slovenije.
Neveljaven email naslov