Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Je sploh mogoče, da je to res? Pet dejstev o RTV Slovenija! Kateri podatek ni pravilen?
Fantje danes kuhajo kot za šalo, žarnice pa ne znajo več zamenjati. Drži? Zakaj izumira knaufseksualec? Mihi sprašuje, poslušalci odgovarjajo.
Si predstavljate, kako bi zvenel pogovor med dvema zakoncema, če bi uporabljala jezik diplomatov?
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Možnosti za posvojitev otroka v Sloveniji je zelo malo. Na posvojitev trenutno čaka več kot 500 parov, vsako leto je posvojenih le okoli 40 otrok in od teh jih približno tretjina pride iz tujine. Zakaj je v Sloveniji tako težko posvojiti otroka, čeprav jih na drugi strani kar tisoč živi v rejništvu, je raziskovala Vesna Martinec.
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja. Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju. Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Miha Šalehar s poslušalci o gretju na račun sosedov, praksah zastonjkarstva in (ne)poštenosti takšnega početja.
Raziskovanje odnosa med učitelji in starši. Kaj se dogaja, kaj se je zgodilo, kam gremo? Odgovore s poslušalci išče Miha Šalehar #nebuloze
Miha Šalehar s poslušalci debatira o družbenih fenomenih in slovenskem vsakdanu.
Intervju Aleša Smrekarja z najboljšim slovenskim jadralcem vseh časov po osvojeni srebrni kolajni na olimpijskih igrah v Braziliji.
Medtem ko mnogi strmimo v zvezde predvsem takrat, ko smo bolj romantično razpoloženi, pa se vedno najde tudi precej takih, ki v zvezde strmijo z drugačnimi nameni. V Sloveniji deluje kar nekaj astronomskih društev, osnovne in srednje šole ponujajo astronomske krožke. Zato ne preseneča, da so tudi različni astronomski tabori vedno dobro obiskani. Terenska ekipa Prvega bo obiskala mlade astronome, ki ta teden s teleskopi »lovijo« meteorski dež in ostale astronomske pojave pod goro Raduho v Zgornji Savinjski dolini. Na Mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Raduha 2016, ki poteka v organizaciji ZOTKS (Zveze organizacij za tehnično kultur Slovenije) in Astronomskega društva Javornik, osnovnošolci in srednješolci spoznavajo osnove astronomije, astrofotografijo in astrofiziko, raziskujejo nebesne pojave in skrivnosti ozvezdij, obenem pa najdejo dovolj časa tudi za druženje, izlete in zabavo. Z njimi bomo strmeli v nebo že med 11.30 in 12.00, zvečer pa sem jim lahko po 22.00 pridružite na javnem astronomskem opazovanju nočnega neba, ki po napovedih poznavalcev prinaša rekordno število utrinkov.
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Podatki spletnega portala Statista kažejo, da je na družabnih omrežjih prisotnih okoli dve in pol milijarde ljudi, ta številka pa se utegne do leta 2020 povzpeti na tri milijarde. Nobenega dvoma ni, da nove tehnologije močno preoblikujejo sodobno družbo in spreminjajo naše vedenje in navade, ob vsem tem pa se vseskozi pojavljajo nasprotujoča si mnenja o tem, ali imamo od virtualnega sveta več koristi ali škode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini so v javnosti dvignile precej prahu, še posebno zaradi izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Pa čeprav je Svet Evrope Slovenijo že večkrat pozval, naj takšno prepoved vključi v svojo zakonodajo. Kako to, da je toliko ljudi pri nas prepoznalo takšno prepoved kot poseg v svojo zasebnost in starševske pravice? Kaj takšen odziv pove o našem odnosu do nasilja? Ali je vzgoja brez tepeža in grožnje fizičnega nasilja nemogoča? O tem in drugih spremembah zakona se bomo pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Dr. Simon Ličen je profesor na univerzi v Washingtonu, ki se strokovno ukvarja s športnim managementom, pa tudi s povezavami med športom, mediji, kapitalom in politiko. Pred odhodom na olimpijske igre v Braziliji, kjer bo iskal zgodbe in navdihe za svoje raziskovalno delo, se je Tatjana Pirc z njim pogovarjala o svetlih in temnih plateh športa.
Neveljaven email naslov