Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.
Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.
Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Neveljaven email naslov