Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij
Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?
Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:
“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”
Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:
“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”
In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?
“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”
Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:
“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov