Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.
Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov