Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope. Praznovanje v Ljubljani poteka že v teh dneh. V okviru tega se bo zvrstilo veliko zanimivih dogodkov med drugim tudi ogled prenovljene secesijske hiše na Ulici talcev v Ljubljani. Več Marko Rozman.
Medtem ko se je plačna vrzel med spoloma v večini držav evropske unije zmanjšala, se je stanje v Sloveniji znatno poslabšalo, tako opozarjajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert organizirali mednarodno konferenco z naslovom Enako plačilo za enako delo: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?
O krvavih razmerah v Sudanu se je Mateja Železnikar pogovarjala s Tomom Križnarjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z urednikom jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal Bojan Leskovec.
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.
RTV Slovenija danes v Kinu Šiška v Ljubljani organizira zaključno konferenco projekta ADLAB PRO oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Triletni projekt ADLAB PRO je v programu Erasmus+ financirala Evropska unija. Partnerji iz različnih držav EU, med katerimi je tudi RTV Slovenija, so v treh letih ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih gradiv in seznamov strokovne literature za vsa področja zvočnega opisovanja. Prispevek Petre Medved.
Kot spomin na dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali, danes praznujemo dan slovenskega krvodajalstva. Sogovornica: krvodajalka in članica Kluba 25 Teja Cej.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je v soboto prvič sodil na tako pomembni tekmi, kot je finale Lige prvakov. Skupaj s pomočnikoma Robertom Vukanom in Juretom Praprotnikom, s katerima je skupaj v ekipi že pet let, je delo dobro opravil. Pravi, da najraje čimmanj posega v tekmo in finalna tekma lige prvakov tokrat tudi ni potrebovala veliko posredovanja sodnika. Z Damirjem Skomino se je po današnji tiskovni konferenci pogovarjal Sandi Škvarč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred kratkim je Goriški muzej na Pristavi blizu Šempetra pri Novi Gorici odpri muzej na meji. Staro carinarnico na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi so preuredili in v njej postavili razstavo Na Šverc! Tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni. O razstavi in dogajanju v času po letu 1947 je spregovoril avtor razstave, kustos Rok Bavčar, svoje izkušnje s švercanjem so predstavili še Jožica Strgar s Kambreškega (v 60. letih), Vanja iz Šempetra pri Gorici (pozna 70. leta) in Blaž iz okolice Velenja (90. leta).
Digitalna skupnost MojaNostalgija danes šteje 16.000 sledilcev, ustanoviteljica Tjaša Jazbinšek si ob prvih objavah leta 2012 ni predstavljala, da bo toliko ljudi z njo obujalo spomine na otroštvo. Je velika ljubiteljica predmetov, ki jo spominjajo na to obdobje; ima tri pony kolesa, kasete z otroškimi pravljicami, ki jih digitalizira, več kot 60 slikanic s podobami Jelke Reichman in vsaj 250 izvodov revije Ciciban.
Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje. Foto: Iztok Konc
Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana oktobra lani opravljena ponovna obširna raziskava - Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide - s katero so želeli preveriti stanje na o neupravičenem parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Prispevek Petre Medved.
Že 13. leto zapored sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«. Festival skozi igro in druženje spodbuja socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Živahnemu dogajanju na Kongresnem trgu v Ljubljani se je pridružila tudi Petra Medved.
Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov, saj imajo bolniki različne znake in simptome. Je pa včasih tudi nevidna očem, zato letošnji svetovni dan MS poteka pod ključnikom #mojanevidnaMS.
Neveljaven email naslov