Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Študenti, ki se preživljajo sami, so se znašli v hudi stiski
Med delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je delo prek študentskega servisa socialni korektiv in bi višjo denarno pomoč vsak mesec potrebovalo 35 tisoč dijakov in študentov. Nekateri se namreč ne morejo vrniti domov, starši mnogih so prav tako ostali brez določenega dela prihodkov. Ponudba študentskega dela je padla za 90 odstotkov, položnice in najemnina pa ostajajo. Tisti, ki stanovanja ali sobe najemajo na trgu, teh je od 30 do 40 odstotkov, so se zato znašli v največji stistki. Svojo zgodbo sta z nami delila Maja Ličen in Miha Slobodnik.
“V celoti se preživljam sama in sem odvisna od denarja, ki ga zaslužim prek študentskega dela. Znašla sem se v situaciji, ko imam popoln izpad prihodkov. Prihrankov nimam, ker že ves študij živim v bedi, iz meseca v mesec, tako da sem se znašla v situaciji, ko je zelo težko, ko ne vem, kako bom poravnala stroške za naslednje mesece.”
“Preživljam se sam, delam v strežbi, da si lahko privoščim življenje v Ljubljani. Ko se je začelo z ukrepi, nas je delodajalec obvestil o zaprtju. Domov ne morem, ker imajo starši in brat zdravstvene težave. V družini imamo astmo. V soseščini živi babi in drugi starejši ljudje. Tako da si ne želim in nočem postavljati v nevarnost drugih ljudi. S strahom gledam v prihodnost, saj bomo posledice čutili še dolgo v prihodnosti.”
Oba študenta imata srečo z nizko najemnino (Nekateri najemodajalci so mladim priskočili na pomoč in nekoliko znižali najemnino ali pa omogočili obročno plačevanje, drugi so želeli stanarino vnaprej.), Mihi pomagajo tudi starši. A oba se domov ne moreta vrniti. Takih stisk je veliko, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, kjer si že ves čas prizadevajo za bolj celovito in dolgoročno reševanje položaja študentov, saj se ne ve, koliko časa bo zdravstvena kriza trajala. Več pa v prispevku.
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Neveljaven email naslov