Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Poleg tega, da ti zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, pomenijo velik stres tudi za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo žlahtnjenje rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so naši raziskovalci zelo uspešni. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč. Pri svojih raziskavah sicer tesno sodelujejo tudi s Kmetijskim inštitutom. Pogovoarjali smo se z doktorico Kristino Gruden, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Danes praznujemo svetovni dan mirovnih sil. Tako izkazujemo spoštovanje pripadnikom mirovnih sil, ki služijo v mirovnih operacijah Združenih narodov, pa tudi tistim, ki so izgubili življenje med prizadevanji za mir. Major Franci Toš, pripadnik Slovenske vojske, deluje v okviru mirovne misije kot opazovalec Združenih narodov na izraelski meji.
17. maja je na sam vrh sveta stopil že 19. Slovenec. Pri Kitajski piramidi je stal Andrej Gradišnik, sicer eden izmed najboljših koroških alpinistov zadnjih desetletij. To zanj ni bil prvi osemtisočak: pred desetimi leti je stal na vrhu Broad Peaka, lani se mu je zaradi slabega vremena in plazov izmuznil poizkus vzpona na Manaslu. Tokrat se je vse izšlo kot je treba in tako imajo zdaj Korošci najmlajšega in najstarejšega slovenskega alpinista, ki je stal na strehi sveta. Andrej Gradišnik se je v sredo vrnil domov, kjer so ga na letališču sprejeli družinski člani, prijatelji in soplezalci njegovega matičnega Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem. Trenutno je v ljubljanskem kliničnem centru, kamor ga je poklical kolega Jure K. Čokl.
Danes poteka stavka osebnih asistentov, ki jo je napovedal Sindikat osebne asistence. Ena od zahtev sindikata je tudi ta, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začne takojšnje zadostno financiranje dejavnosti. V kakšnem položaju so se zaradi neustreznega financiranja znašli izvajalci osebne asistence, ki so hkrati tudi delodajalec zaposlenim osebnim asistentom in kakšno je delo osebnega asistenta, pa v prispevku Petre Medved.
Veseli dan prostovoljstva je danes, dan ko praznujejo prostovoljske organizacije, prostovoljci in prostovoljstvo kot tako. Na dan, ki je namenjen vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja, pri Slovenski filantropiji izpostavljajo izjemne posameznike, ki nesebično podarjajo svoj čas in znanje. V studio Prvega smo povabili gospo Andrejo Sušnik, eno izmed naj mentoric prostovoljcev, ki je letos prejela posebno priznanje za izjemno podporo prostovoljcem, ki delajo z otroki in mladimi z izkušnjo nasilja v okviru Društva za nenasilno komunikacijo.
Baška grapa ima potrjeno kandidaturo za vstop v Mrežo gorniških vasi, ki poudarja slogan »manj je več«, kar pomeni razvoj nemnožičnega turizma. V Baški grapi je bil leta 1948 – pred 75 leti – posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, zato so leta 2012 odprli tematsko pot z istim naslovom. Baška grapa je tudi zibelka gorskega teka, letos obeležujejo 30. izvedbo gorskega teka na Črno prst. Tretji vikend v juniju bo v Podbrdu potekal Podbrdo trail running festival. Soogovornika sta bila Alenka Zgaga, predsednica Društva Baška dediščina in gonilna sila gorskih tekov Teodor Markoč.
Stanka Golob je diplomirana slikarka in nekoliko neobičajna likovna ustvarjalka, saj za svoj slikarski medij uporablja zgolj pesek naravnih barv in različnih debelin. Začela je s peskom iz Bače, temu je dodala še pesek iz Soče. Zdaj nabira material po vsej Sloveniji: v rekah, gorah in kamnolomih. To tehniko raziskuje in nadgrajuje že skoraj 30 let. Obiskali smo jo v njenem ateljeju na Grahovem ob Bači.
Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo je letos praznovala 154 let obstoja. Gre za eno izmed najmanjših šol v Sloveniji. A majhnost je njihova moč, poudarja dolgoletna ravnateljica Polona Kenda. Osnovna šola v Podbrdu ni le vzgojno-izobraževalna ustanova, temveč tudi središče kulturnega življenja v kraju, za kar je leta 2013 prejela priznanje Občine Tolmin. Ima svoj pevski zbor, gledališko skupino in tudi svojo himno. O šoli, njenih načrtih in izzivih smo se pogovarjali z ravnateljico, učenke in učenci pa so nam približali lepote Baške grape.
Slaba demografska slika je eden od izziviv Baške grape. Vendar je Prvi na terenu v Baški grapi srečal štidentko krajinske arhitekture, ki se je v Podbrdo priselila.
Ideja za tematsko pot se je porodila leta 2008, odprta pa je od leta 2012. Spomin na snemanje filma je bil med domačini Grahovega ob Bači in Koritnice zelo živ, med njimi ter igralsko in filmsko ekipo se je spletla doživljenjska nit, zato se je s tematsko potjo v Baško grapo vrnil tudi film Na svoji zemlji, prvi slovenski celovečerni zvočni film iz leta 1948.
31. oktobra leta 2020 so odprli novo berlinsko letališče. Uradno ime je Letališče Berlin-Brandenburg Willy Brandt. Promet s starega letališča Tegel so postopno preusmerili na novo letališče. Kako so razmišljali pred leti, kakšno podobo naj bi imelo nekdanje berlinsko letališče Tegel in kaj je ostalo od prvotne ideje v pogovoru z dopisnico Polono Fijavž.
Biodiverziteta pomeni biotsko pestrost živega na Zemlji. Zajema vse oblike življenja in povezave organizmov v okolju, v katerem živijo. Rastline in živali živijo v različnih prostorih, v katere iz dneva v dan bolj posega človekov vpliv. Predvsem uničevanje njihovih habitatov, onesnaževanje okolja in zraka, izkoriščanje gozdov, oceanov in rek. Zadnje področje zelo dobro pozna biolog in okoljski aktivist Rok Rozman.
Na današnji dan že šestič obeležujemo Svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 20. maj kot svetovni dan čebel razglasila 20. decembra 2017 na pobudo Slovenije in slovenskih čebelarjev je. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. V okviru praznovanja svetovnega dne čebel čebelarske zveze, društva, nacionalne državne in druge institucije ter svetovne organizacije prirejajo različne dogodke, ki se jih udeležujejo tudi visoki predstavniki države.
Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.
Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Neveljaven email naslov