Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Neveljaven email naslov