Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.
Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci
Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.
“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)
Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.
V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.
Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov