Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

55 let oddaje Lahko noč, otroci

23.04.2020

Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.

Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci

Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.

“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)

Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.

V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.

Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.


Aktualna tema

4519 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

55 let oddaje Lahko noč, otroci

23.04.2020

Oddaja Prvega programa Radia Slovenija Lahko noč, otroci letos praznuje 55 let. Čeprav so pravljico po radijskih valovih brali že drugi dan poskusnega oddajanja Radia Ljubljana – to je 2. septembra leta 1928, pa radijsko pravljico v obliki, kot jo poznamo danes, lahko poslušamo od leta 1965. Že takrat je nastal tudi legendarni avizo Urbana Kodra, ki najmlajše prav vsak večer ob 19.45 pospremi v svet domišljije in sanj. Ob tej obletnici na Prvem programu Radia Slovenija nocoj pripravljajo tudi poseben dogodek, izvedbo pravljice v živo, z neposrednim avdio in video prenosom.

Podarimo pravljico za 55 let oddaje Lahko noč, otroci

Oddaja Lahko noč, otroci! je kljub svojim ne več prav rosnim letom še vedno zelo priljubljena med mlajšimi (pa tudi malo manj mladimi) generacijami poslušalcev, čeprav se skozi leta ni veliko spreminjala. Njen uvod je še vedno enako zveneč avizo Urbana Kodra. Prva oddaja je bila sicer na sporedu že leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu. Trajala je 35 minut, vendar so jo že naslednje leto – leta 1965, skrajšali na 10 minut in takšna ostaja še danes. Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico.

“Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, nocoj, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.” (Alja Verbole, urednica oddaje)

Da pravljica res pride med najmlajše, je dokaz tudi to, da otroci ustvarjalcem sem in tja pošljejo kakšno risbico, še več odziva pa dobimo od staršev – namreč ti ali pa stari starši so tisti, ki kulturo zvočnega poslušanja pravljic približajo najmlajšim. Oni so tisti, ki poiščejo radijsko postajo, pravljico na spletu ali med podkasti. Tudi številke poslušanj govorijo o tem, da se starši zavedajo pomena dobre pravljice in dobre interpretacije besedila. Oddaja Lahko noč, otroci je poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa Radia Slovenija.

V radijskem arhivu je sicer shranjenih skoraj 5 tisoč oddaj Lahko noč, otroci, njihova pestrost pa je pravo bogastvo, kar pa te pravljice povezuje je, da so vse spretno literarno oblikovane zgodbe, ki jih odlikuje odlična interpretacija naših slovenskih dramskih igralk in igralcev. Kljub temu, da gre za eno od radijskih oddaj z najdaljšim stažem, ostajata njen namen in poslanstvo ves čas enaka. »Zvočne pravljice pri otroci že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, seveda pa se mi zdi pomembno, da poslušalec ob pravljici uživa,« dodaja urednica oddaje. Tudi mikavnost radijskih pravljic ni zbledela, spremenil se je le način poslušanja. Oddajo Lahko noč, otroci vedno več ljudi posluša prek spleta in med podkasti, moderna tehnologija pa bo poskrbela, da bo v času osamitve med poslušalce prišel tudi današnji posebni dogodek Podarimo pravljico.

Vabljeni na pravljični večer, ob 19.45, v neposrednem avdiu in video prenosu na Prvem, Radioprvi.si in Facebook profilu Prvega.


27.06.2023

Naključna srečanja spremenijo življenja

Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj


26.06.2023

Tina Žarki, ekstremna kolesarka s 17 let starim kolesom

Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.


22.06.2023

Zlato jagodo je prejel projekt, ki skuša rešiti problematiko Ljubljanskih Križank

Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.


20.06.2023

Sodelovanje kot temelj prehoda v brezogljično družbo

Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.


20.06.2023

Begunci in priseljenci v Italiji - problemi, špekulacije in dobre prakse

Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.


20.06.2023

Se celibatu majejo temelji?

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.


19.06.2023

Kraja otrok iz slovenskih porodnišnic

Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.


19.06.2023

Mag. Tatjana Bobnar o kraji dojenčkov iz porodnišnic

Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.


16.06.2023

Učitelji so bolj kot dragega darila veseli spoštljivega odnosa

Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.


16.06.2023

Valentina Tereškova – simbol sovjetskega vesoljskega vzpona

Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.


15.06.2023

Darinka Rozman, SOS telefon, o nasilju nad starejšimi: Vedno gre za zlorabo moči

Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.


14.06.2023

Konzularni ocvirki: od preskakovanja vrste na urgenci do iskanja hišnega ljubljenčka

Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.


15.06.2023

Stres je lahko tudi pozitiven in v pomoč študentom med izpitnim obdobjem

Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.


14.06.2023

Krvi se ne da kupiti v trgovini, drug drugemo lahko pomagamo le z darovanjem

V poletnih mesecih, ko so krvodajalci na počitnicah, pride do največjega pomanjkanja krvi, toda bolniki ne odhajajo na počitnice, ti ostajajo v bolnišnicah in morajo nadaljevati s svojim zdravljenjem, ob svetovnem dnevu krvodajalcev pravi Polonca Mali, dr. med. spec. transf. med., iz oddelka za preskrbo s krvjo, iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino.


13.06.2023

Borut Škodlar o dogajanju na ljubljanski psihiatrični kliniki: Primeri naj se raziščejo, razmere pa umirijo

Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.


13.06.2023

Spremembe prehranskih sistemov zahtevajo celovit pristop

Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.


13.06.2023

Janez Bončina Benč o Septembru

V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u. foto: Mirsad Demirović Grga


12.06.2023

Nadarjeni si zaslužijo našo pozornost

Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.


12.06.2023

Umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi

V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.


09.06.2023

Bodo Dialogi obmolknili?

Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna


Stran 33 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov