Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eno od nemških podjetij je pretekli teden dobilo dovoljenje za klinično raziskavo potencialnega cepiva proti novemu koronavirusu na ljudeh
Nemčija je več ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa, razrahljala že pretekli teden. »To je delovalo kot en takšen kot bum, ki je prinesel neko novo normalnost,« opisuje naša dopisnica v Berlinu Polona Fijavž.
»En teden je, odkar je uradno dovoljeno, da lahko sedimo na klopcah in v parkih. Že prej je to počelo veliko ljudi, a zdaj je tudi dovoljeno. Večine pa policija že prej ni preganjala, zdaj pa sploh nima razloga. Nemčija nikoli ni bila v t. i. lockdownu, le na Bavarskem so bili ti ukrepi bolj restriktivni.«
V Berlinu je ves čas deloval javni prevoz, gibanje ni bilo nikoli omejeno, le zbiranje. Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble je nedavno dejal, da v povezavi s tem ne gre poslušati izključno epidemiologov in virologov, saj so ti zelo specifični pri svojih ukrepih in gledajo izključno na svoje področje. Treba je poslušati tudi psihologe, sociologe, ekonomiste.
Nemška vlada se je v teh dneh odločila, kako z aplikacijo spremljati okužene.
»Nemci so zelo občutljivi na zasebnost, za aplikacija naj te ne bi kršila. Gre za decentralizirano programsko arhitekturo. Uporabnik prek svojega telefona prostovoljno posreduje podatek, ali je bil okužen. Ostali uporabniki naložijo sezname in sami preverijo, če so bili v bližini okužene osebe več kot 15 minut na razdalji maj kot 2 metra,« pojasnjuje Fijavževa.
Je pa regulator nemškemu farmacevtskemu podjetju v zadnjih dneh odobril tudi prvo klinično raziskavo cepiva za novi koronavirus z ljudmi:
»Cepivo, ki so ga razvili in testirali na miših, lahko preizkusijo na 200 zdravih prostovoljcih. Prva faza se bo začela zdaj, trajal bo od 3 do 5 mesecev. Sledila bo druga faza, ko bodo cepivo preizkusili na prostovoljcih iz rizičnih skupin. Ocenjuje se, da bi bilo, če bi šlo vse, kot mora iti – brez stranskih učinkov ipd. – cepivo na voljo v začetku prihodnjega leta.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Eno od nemških podjetij je pretekli teden dobilo dovoljenje za klinično raziskavo potencialnega cepiva proti novemu koronavirusu na ljudeh
Nemčija je več ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa, razrahljala že pretekli teden. »To je delovalo kot en takšen kot bum, ki je prinesel neko novo normalnost,« opisuje naša dopisnica v Berlinu Polona Fijavž.
»En teden je, odkar je uradno dovoljeno, da lahko sedimo na klopcah in v parkih. Že prej je to počelo veliko ljudi, a zdaj je tudi dovoljeno. Večine pa policija že prej ni preganjala, zdaj pa sploh nima razloga. Nemčija nikoli ni bila v t. i. lockdownu, le na Bavarskem so bili ti ukrepi bolj restriktivni.«
V Berlinu je ves čas deloval javni prevoz, gibanje ni bilo nikoli omejeno, le zbiranje. Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble je nedavno dejal, da v povezavi s tem ne gre poslušati izključno epidemiologov in virologov, saj so ti zelo specifični pri svojih ukrepih in gledajo izključno na svoje področje. Treba je poslušati tudi psihologe, sociologe, ekonomiste.
Nemška vlada se je v teh dneh odločila, kako z aplikacijo spremljati okužene.
»Nemci so zelo občutljivi na zasebnost, za aplikacija naj te ne bi kršila. Gre za decentralizirano programsko arhitekturo. Uporabnik prek svojega telefona prostovoljno posreduje podatek, ali je bil okužen. Ostali uporabniki naložijo sezname in sami preverijo, če so bili v bližini okužene osebe več kot 15 minut na razdalji maj kot 2 metra,« pojasnjuje Fijavževa.
Je pa regulator nemškemu farmacevtskemu podjetju v zadnjih dneh odobril tudi prvo klinično raziskavo cepiva za novi koronavirus z ljudmi:
»Cepivo, ki so ga razvili in testirali na miših, lahko preizkusijo na 200 zdravih prostovoljcih. Prva faza se bo začela zdaj, trajal bo od 3 do 5 mesecev. Sledila bo druga faza, ko bodo cepivo preizkusili na prostovoljcih iz rizičnih skupin. Ocenjuje se, da bi bilo, če bi šlo vse, kot mora iti – brez stranskih učinkov ipd. – cepivo na voljo v začetku prihodnjega leta.”
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Neveljaven email naslov