Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
Topli poletni večeri na prostem bi bili čisto preveč prijetni, če si jih ne bi bilo treba deliti s komarji. Vedno jih je preveč in so preveč nadležni. Še zlasti v teh dneh pa se nam zdi, da jih je celo več kot minula poletja. Ali se nam to samo zdi, ali pa je res, da so se komarji letos iz neznanih razlogov namnožili? To vprašanje smo zastavili dr. Katji Kalan z oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem in izvedeli, da jih res je več.
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Šolarji in mladi so na počitnicah, njihovi načrti so različni, prav gotovo pa so kar veliko tudi pred najrazličnejšimi zasloni. In če je bila pred časom na prvem mestu televizija, sta to zdaj pametni telefon in računalnik. Na njiju se najde marsikaj zanimivega, a strokovnjaki s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer deluje Točka osveščanja o varni rabi interneta safe.si, opozarjajo tudi na prekomerno rabo digitalnih tehnologij in zasvojenost z njimi. Marko Puschner zato svetuje sprehode v naravo in izbris aplikacij, ki jih ne potrebujemo več. Pri tem opozarjajo tudi, da moramo najprej izbrisati uporabniški račun, šele nato pa aplikacijo na telefonu ...
Potem ko je nadzorni svet Telekoma Slovenije včeraj prodal Planet TV madžarski televizijski hiši TV2, povezane s tamkajšnjo vladajočo stranko Viktorja Orbana, je Simeona Rogelj zbrala odzive o tem, kakšne posledice bi utegnila imeti ta prodaja.
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ministrstvo za kmetijstvo predlaga ukinitev nacionalne odredbe, ki je prepovedala čebelam smrtonosne pesticide, saj so presodili, ni potrebe po nacionalnem podvajanju predpisov z evropskimi.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Notranjski regijski park je tudi letos za otroke iz Cerknice in okolice pripravil poučne in zabavne raziskovalne počitnice. V sredo so si ogledali jamo Suhadolico in se preizkusili v ribolovu rdečeperk, včeraj so jo mahnili na potep po pisanih travnikih Menišije, danes pa odkrivajo izvire Cerkniškega jezera. Za kratek čas se jim je pridružil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij postaja normativ, ki se mu v sodobnem življenju vse teže izognemo. Septembra se izteče zakonski rok, do katerega morajo biti spletna mesta organov javnega sektorja ustrezno prilagojena in dostopna vsem, zlasti pa ljudem z različnimi oblikami invalidnosti in starejšm. Kako pomembno je zagotoviti enak dostop do spletišč in si pri tem prizadevati za večjo vključenost vseh skupin z različnimi invalidnostmi in kaj pomeni NSIOS-ov certifikat spletne dostopnosti, o tem v prispevku Petre Medved.
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Potem ko je že kazalo, da bo epidemija koronavirusa v Evropi v glavnem izzvenela, se število okužb vsaj v delu spet povečuje, Razmere so zaskrbljujoče zlasti na Zahodnem Balkanu, ki je očitno postal največje žarišče v Evropi. In od tam se vsaj deloma okužbe širijo v druge del stare celine. Vodja strokovne skupine za boj proti koronavirusu pri slovenski vladi Bojana Beovič je razmere na Balkanu celo primerjala s tistimi v Italiji ob začetku pandemije. Zanimivo pa je, da je Evropska unija Srbijo in Črno goro uvrstila na seznam držav, s katerimi so meje odprte. Sicer pa nekaj več podrobnosti o najnovejšem dogajanju v tem delu sveta z našim beograjski dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Ko zbolimo, nam obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča odsotnost z delovnega mesta in za prvih 30 dni bolniške odsotnosti nam mora delno nadomestilo plače izplačati delodajalec. Če je bolezen težja oz. dolgotrajnejša, o podaljšanju bolniške odsotnosti odloča zdravniška komisija na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod pa tudi izplača nadomestilo plače. Zaplete se, ko komisija zamuja z odločitvijo in zaposleni, ki je pravočasno dal vlogo za odobritev dolgotrajne bolniške odsotnosti, ne more delati, odločbe o bolniški odsotnosti pa še ni prejel. Takšna je zgodba našega poslušalca, ki je želel ostati anonimen.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje, Tomažem Gantarjem. Tomaž Gantar se je za Radio Slovenija odzval tudi na kritične besede vladnega govorca Jelka Kacina glede slabega nadzora nad osebami v karanteni, vprašali pa smo ga tudi o tem, kakšno je njegovo mnenje glede potovanja na Hrvaško ter kdaj naj pričakujemo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je napovedal za konec junija.
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov