Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Neveljaven email naslov