Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za razumevanje Kitajske je treba poznati njeno zgodovino in kulturo
O novem koronavirusu znanost z vsakim dnem prinaša nova dognanja. Tudi o njegovem izvoru. Četudi je teorij več, naj bi, po najbolj verjetnih podatkih, virus izšel z ene od t.i. mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu. Pogovarjali smo se z magistrico sinologije Sanelo Kšelo, ki kitajsko kulturo, zgodovino in miselnost tamkajšnjih ljudi dobro pozna. Na Kitajskem je med drugim tudi živela, kar dve leti in pol tudi v prestolnici province Hubei. Spregovorila je o elementih nadzora, ki jih kitajska oblast uporablja za nadzor ljudi v običajnih in izrednih razmerah; o tem, kako objektivno so o Kitajski v času epidemije poročali zahodni mediji, kako pomembna je Kitajcem podoba o sebi, ki jo posredujejo svetu, in ali bo ta izkušnja z virusom Kitajsko in njene ljudi kakorkoli spremenila.
“To, kar poročajo zahodni mediji, verjamem, da je večinoma resnično. Toda pri Kitajski še posebej je treba vzeti v obzir celotno sliko. To pomeni tudi zgodovino, tudi kulturo. Ker karkoli Kitajska počne in na kakšen način počne, obstaja vedno neko zgodovinsko ozadje.”
Sanela Kšela je poročanje zahodnih medijev o Kitajski zato vedno jemala s kančkom dvoma. Tudi o t.i. mokrih tržnicah in množičnem trgovanju z netopirji.
“Sama sem živela tam dve leti in pol. In sem spraševala domačine, če so to kdaj videli. Rekli so da ne. Tega tudi jaz nisem videla. Da, jedo eksotične stvari, a to ni nekaj, kar bi jedli redno in česar bi bili vajeni. Wuhan je 10-milijonsko mesto in mogoče obstaja kakšna takšna tržnica. Ni pa to nekaj takšnega, kar bi bilo splošno razširjeno, kot je bilo to prikazano skozi medije.”
Kitajci dostopa do tujega poročanja, do tujih medijev skorajda nimajo. Do njih večinoma pridejo informacije, ki jim jih posreduje oblast:
“Tam ni mogoče uporabljati Youtube-a, Facebooka, Google-a, ampak imajo svoja orodja, ki omejujejo, kakšne informacije lahko vidijo. Če v iskalnik vtipkajo besedo, ki je cenzurirana, enostavno ne bo rezultatov iskanja. Veliko takšnih primerov je v zvezi z zgodovino, ki trenutni kitajski oblasti ni po godu.”
Kot razloži sogovornica, oblast nadzira tudi pogovore med državljani:
“Imajo aplikacijo WeChat, ki je podpobna našemu Facebooku. Ko na Kitajskem koga spoznamo, ga ne vprašamo za telefonsko številko, temveč ga vprašamo za WeChat. To uporabljajo vsi. Ko se dva ali skupina ljudi pogovarjajo v tej aplikaciji, je vse pod nadzorom. In tu se o politiki karkoli slabega nikoli ne piše.”
Sanela Kšela doda, da Kitajcem nikakor ni vseeno, da jih svet vidi kot krivca za epidemijo.
“Kitajska je bila vedno usmerjena v to, da pokaže svetu, da je ona tista, ki je v vrhu sveta. O tem so bili tudi povsem prepričani do 19. stoletja, dokler niso začele evropske države vdirati na Kitajsko. Šele takrat so spredvideli, da so jih evropske države vsaj v tehniki in orožju prehitele. Izgubljali so vojno za vojno. To se je spet pričelo spreminjati z letom 1949 in z nastopom komunistične partije in Mao Zedonga, sploh pa z Dengom Xiaopingom. Danes pa je Kitajska na vrhuncu svoje moči in se tudi tako počuti.”
Elementi nadzora nad prebivalstvom so bili na Kitajskem, zlasti pa v provinci Hubei, zlasti v času epidemije, zaostreni, dodaja Sanela Kšela:
“Na univerizi v Kunmingu, kjer delam, še danes, in je začetek maja, dobivamo sporočila, da moramo v neko aplikacijo vpisovati vsak dan svoje telesno stanje, kako se počutimo. In to morajo delati vsi Kitajci, ne le mi, tuji študenti. Ljudem med drugim sledili s pomočjo mobilnih telefonov, kmalu po vzniku epidemije so organizirali dostavo hrane, da ljudje niso zapuščali domov.”
Kitajci siceršnje ukrepe nadzora sicer podpirajo:
“Verjamejo v partijo, v predsednika. Velika večina. Tudi ukrepe, ki so bili sprejeti, podpira večina Kitajcev.”
Sanela Kšela meni, da Kitajska po tej izkušnji ne bo enaka:
“Spremenila se bo miselno. Kitajska se je izkopala iz te luknje, gospodarstvo se krepi, s tem se krepi tudi občutek nacionalnega ponosa. To zna biti zelo nevarno, če pride do ekstremov. Več je že rasizma do tujcev. Ker zdaj smo tujci tisti, ki smo okuženi in prinašamo virus v njihovo državo. Gospodarsko pa se bo Kitajska nedvomno pobrala hitreje kot vsi mi.”
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Neveljaven email naslov