Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
V domovih za starejše lahko od tega tedna spet sprejemajo nove oskrbovance, če imajo seveda na voljo prazne postelje in če zadostijo določenim pogojem. Ti pogoji pa so takšni, da jih večina domov ob doslednem upoštevanju strokovnih smernic ne more izvajati. Za sprejem novih oskrbovancev morajo domovi dobiti pozitivno mnenje koordinatorjev in območnega epidemiologa, ki bodo ocenili, ali lahko dom vzpostavi ustrezne cone za primer pojava okužbe. Takih, ki to lahko zagotovijo je malo, večina domov bo s sprejemom novih stanovalcev morala kak teden še počakati, ocenjujejo v Skupnosti socialnih zavodov.
Denis Sahernik strokovni sodelavec Skupnosti socialnih domov: “Zdravstvena stroka zahteva, da bi morali pustiti eno prazno posteljo na 30 stanovalcev, kar pomeni 700 do 800 postelj. S tem manjšamo kapaciteto v javni mreži na področju institucionalnega varstva starejših. Na Skupnosti menimo, da prazne postelje niso ustrezna rešitev”
“Potrebujemo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev varstva starejših, potrebno je obnoviti obstoječe domove, zgraditi nove, potrebno je razviti skupnostne oblike pomoči in bivanja, okrepiti pomoč na domu in zgraditi negovalne bolnišnice oz. domove za tiste, za katere domača oskrba ne pride v poštev, v domovih pa za njih ne moremo ustrezno poskrbeti zaradi pomanjaknaja kadra. Za zdaj še ni predvidena gradnja domov iz javnih sredstev, pričakujemo pa v kratkem razpis za podelitev koncesij.”
“Domove tare tudi kadrovska kriza. Ocenjujemo, da bi potrebovali 50 odstotkov več ljudi. Pred epidemijo smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da bi potrebovali 25 odstotkov več ljudi na socialnovarstvenem področju in prav toliko še na zdravstvenem. Toda kadra, ki bi ga potrebovali, ni ali pa jih delo v socialnovarstvenih zavodih ne zanima.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
V domovih za starejše lahko od tega tedna spet sprejemajo nove oskrbovance, če imajo seveda na voljo prazne postelje in če zadostijo določenim pogojem. Ti pogoji pa so takšni, da jih večina domov ob doslednem upoštevanju strokovnih smernic ne more izvajati. Za sprejem novih oskrbovancev morajo domovi dobiti pozitivno mnenje koordinatorjev in območnega epidemiologa, ki bodo ocenili, ali lahko dom vzpostavi ustrezne cone za primer pojava okužbe. Takih, ki to lahko zagotovijo je malo, večina domov bo s sprejemom novih stanovalcev morala kak teden še počakati, ocenjujejo v Skupnosti socialnih zavodov.
Denis Sahernik strokovni sodelavec Skupnosti socialnih domov: “Zdravstvena stroka zahteva, da bi morali pustiti eno prazno posteljo na 30 stanovalcev, kar pomeni 700 do 800 postelj. S tem manjšamo kapaciteto v javni mreži na področju institucionalnega varstva starejših. Na Skupnosti menimo, da prazne postelje niso ustrezna rešitev”
“Potrebujemo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev varstva starejših, potrebno je obnoviti obstoječe domove, zgraditi nove, potrebno je razviti skupnostne oblike pomoči in bivanja, okrepiti pomoč na domu in zgraditi negovalne bolnišnice oz. domove za tiste, za katere domača oskrba ne pride v poštev, v domovih pa za njih ne moremo ustrezno poskrbeti zaradi pomanjaknaja kadra. Za zdaj še ni predvidena gradnja domov iz javnih sredstev, pričakujemo pa v kratkem razpis za podelitev koncesij.”
“Domove tare tudi kadrovska kriza. Ocenjujemo, da bi potrebovali 50 odstotkov več ljudi. Pred epidemijo smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da bi potrebovali 25 odstotkov več ljudi na socialnovarstvenem področju in prav toliko še na zdravstvenem. Toda kadra, ki bi ga potrebovali, ni ali pa jih delo v socialnovarstvenih zavodih ne zanima.”
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Neveljaven email naslov