Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Severno Makedonijo je po številu novookuženih najtežji teden od začetka epidemije
Zadnje dni smo iz Severne Makedonije prejemali informacije o vnovičnem povečevanju števila novo obolelih za Covidom-19. Samo danes je bilo zabeleženih 127 novih primerov. V tej južni balkanski državi so zaskrbljeni predvsem zato, ker se je število okuženih začelo višati po sprostitvi ukrepov. Skupaj je zabeleženih 3152 okuženih in 156 mrtvih. Po besedah ministra za zdravje je glavni razlog nespoštovanje ukrepov. Kot poroča naš dopisnik Boštjan Anžin, je bila največja napaka storjena ob zaključku ramazana, ko so omogočili praznovanja in pogostitve ter maše v mošejah:
“To je bil na nek način tudi malo politični pritisk, ker so albanske stranke zagrozile, da ne bodo glasovale na volitvah, ki jih sicer v S. Makedoniji še čakajo. Takrat so se potem odločili, da bodo to policijsko uro za nekaj ur sprostili. In zdaj, ko gledajo statistiko, ugotavljajo, da so se vsi ti novi primeri okužb zgodili ravno takrat. Dobra stvar je, da so omejeni na nekatera mesta oz. da so celo omejeni na nekatere družine. Okrog 80 % vseh teh primerov je zabeleženih znotraj dvajsetih družin.”
Odločitve o sprostitvi ukrepov ne glede na število novo okuženih sicer še vedno veljajo. Precej nejasna ostaja možnost prehajanja mej, kar zanima zlasti vse, ki se odpravljajo na dopust v Grčijo. Meje so trenutno odprte med Srbijo in Bolgarijo, možen je tudi dostop čez Kosovo in Albanijo, poroča Boštjan Anžin:
“Je pa tudi res, da Grki računajo, da bodo med 15. junijem in 1. julijem prihajali gosti predvsem z letali. Kar pomeni, da ta ovira zaenkrat ne bo tako zelo strašna. Če pa odprtja teh mej s S. Makedonijo do 1. julija ne bo, se pravi do časa, ko naj bi Grčija razširila seznam držav, katerih državljani lahko vstopijo v Grčijo, bi bila to lahko zadrega za številne iz celotne regije, ki si ne morejo privoščiti letalskih kart in ki v Grčijo običajno dostopajo z avtomobilom.”
V sosednjih državah je stanje podobno, povsod je bil zabeležen manjši skok števila okuženih.
“V Srbiji ni omejeno več niti zbiranje na prostem, ljudje se množično zbirajo na stadionih, volilna kampanja je v teku, bili so že protesti. V BIH je zanimivo to, da se virus širi zlasti znotraj tovarn, v delovnem okolju.”
Virus ni premagan. Na to vsi opozarjajo, a hkrati računajo na toplo vreme. V BIH je število novih primerov malce padlo, danes so jih zabeležili 16, prav toliko v Bolgariji, v Albaniji 17, v Romuniji pa 125, toda Romunija je bila ena tistih, ki je bila v absolutnih številkah najbolj prizadeta. V Srbiji menijo, da bodo okrog 10. julija ostali brez okužb.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za Severno Makedonijo je po številu novookuženih najtežji teden od začetka epidemije
Zadnje dni smo iz Severne Makedonije prejemali informacije o vnovičnem povečevanju števila novo obolelih za Covidom-19. Samo danes je bilo zabeleženih 127 novih primerov. V tej južni balkanski državi so zaskrbljeni predvsem zato, ker se je število okuženih začelo višati po sprostitvi ukrepov. Skupaj je zabeleženih 3152 okuženih in 156 mrtvih. Po besedah ministra za zdravje je glavni razlog nespoštovanje ukrepov. Kot poroča naš dopisnik Boštjan Anžin, je bila največja napaka storjena ob zaključku ramazana, ko so omogočili praznovanja in pogostitve ter maše v mošejah:
“To je bil na nek način tudi malo politični pritisk, ker so albanske stranke zagrozile, da ne bodo glasovale na volitvah, ki jih sicer v S. Makedoniji še čakajo. Takrat so se potem odločili, da bodo to policijsko uro za nekaj ur sprostili. In zdaj, ko gledajo statistiko, ugotavljajo, da so se vsi ti novi primeri okužb zgodili ravno takrat. Dobra stvar je, da so omejeni na nekatera mesta oz. da so celo omejeni na nekatere družine. Okrog 80 % vseh teh primerov je zabeleženih znotraj dvajsetih družin.”
Odločitve o sprostitvi ukrepov ne glede na število novo okuženih sicer še vedno veljajo. Precej nejasna ostaja možnost prehajanja mej, kar zanima zlasti vse, ki se odpravljajo na dopust v Grčijo. Meje so trenutno odprte med Srbijo in Bolgarijo, možen je tudi dostop čez Kosovo in Albanijo, poroča Boštjan Anžin:
“Je pa tudi res, da Grki računajo, da bodo med 15. junijem in 1. julijem prihajali gosti predvsem z letali. Kar pomeni, da ta ovira zaenkrat ne bo tako zelo strašna. Če pa odprtja teh mej s S. Makedonijo do 1. julija ne bo, se pravi do časa, ko naj bi Grčija razširila seznam držav, katerih državljani lahko vstopijo v Grčijo, bi bila to lahko zadrega za številne iz celotne regije, ki si ne morejo privoščiti letalskih kart in ki v Grčijo običajno dostopajo z avtomobilom.”
V sosednjih državah je stanje podobno, povsod je bil zabeležen manjši skok števila okuženih.
“V Srbiji ni omejeno več niti zbiranje na prostem, ljudje se množično zbirajo na stadionih, volilna kampanja je v teku, bili so že protesti. V BIH je zanimivo to, da se virus širi zlasti znotraj tovarn, v delovnem okolju.”
Virus ni premagan. Na to vsi opozarjajo, a hkrati računajo na toplo vreme. V BIH je število novih primerov malce padlo, danes so jih zabeležili 16, prav toliko v Bolgariji, v Albaniji 17, v Romuniji pa 125, toda Romunija je bila ena tistih, ki je bila v absolutnih številkah najbolj prizadeta. V Srbiji menijo, da bodo okrog 10. julija ostali brez okužb.
Ob 30-letnici neodvisne države praznujejo tudi njene institucije, med njimi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se od leta 2015 posveča izključno gradnji javnih najemnih stanovanj. V treh desetletjih delovanja je upravljal z več kot 7000 enotami, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še več kot 2000 stanovanj za najem. Po Ljubljani si lahko na različnih lokacijah ogledate tudi razstavne panoje o stanovanjski politiki oziroma problematiki, ki sta jih pripravila stanovanjski sklad in Muzej za arhitekturo. Razstava se bo v prihodnjem letu preselila v Maribor. Kaj ob 30-letnici delovanja javnosti sporoča direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec? Zakaj so stanovanja tako draga, zakaj je celo gradnja javnih stanovanj draga? Koliko stanovanj s strani republiškega stanovanjskega sklada se obeta v prihodnje?
Sinoči se je v prestolnici, natančneje, na Nazorjevi ulici, zgodil prav poseben dogodek, ki pa sicer ni bil prvi take narave. Slovenski in hrvaški kuhar sta skupaj pripravila 6-hodni meni. Jorg Zupan iz Michelinove restavracije Atelje je gostil že peto Rezidenco. Gre za dogodek, ko na »dvoboj« povabi drugega chefa, včasih slovenskega, včasih hrvaškega. Tokrat se je izkazal mladi Hrvat Mátija Bogdan iz zagrebške restavracije Mano. Z Jorgom sta se za sodelovanje dogovorila hitro, »v vsega desetih sporočilih na Instagramu«. Mlad hrvaški chef želi vrhunski kulinariki na Hrvaškem dati zaslužen ugled, a žal je odnos gostov še vedno nespoštljiv. To je le nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga je z njim opravila Tina Lamovšek.
Jutri bo minilo 62 let od sprejetja Deklaracije o otrokovih pravicah in 32 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Oba dokumenta je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za univerzalno sprejet dokument, ki na enem mestu vključuje vse pravice, ki pripadajo otrokom, zato ni čudno, da 20. november obeležujemo kot svetovni dan otrok. Združeni narodi ga letos obeležujejo s temo: Boljša prihodnost za vsakega otroka, pri nas Unicef Slovenija v ospredje postavlja duševno zdravje otrok.
Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.
»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore. foto: Engin_Akyurt (Pixabay)
Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri - v živo smo preverili delo njihovih pomočnikov.
Ob današnjih znova zelo visokih številkah dnevnih okužb zdaj malce dvomimo, da je vrh četrtega vala res za nami. Zlasti bolnišnice ob največjem navalu bolnikov doslej že skorajda klecajo, sproti iščejo dodatne intenzivne postelje, na pomoč prihaja na desetine zdravstvenih in drugih kadrov iz cele države. Bolezen in skrajno zaostreno situacijo je med številnimi covid bolniki na lastni koži doživela gospa Milka Pavlovič. Gospa Pavlovič je epidemijo in covid v resnici skusila na oba načina, najprej kot bolničarka v ljubljanskem UKC, zdaj pa še kot ena prvih bolnic, ki so jih včeraj preselili iz Infekcijske klinike v bolnišnico Petra Držaja. V bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi okoli 40 % polno cepljeni, na intenzivnih terapijah pa manj kot 10%.
Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.
Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic. V tem tednu se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bodo posvetili BRANJU - bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bodo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranijo splošne knjižnice. V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so dostopne vsem prebivalcem in svoje storitve ponujajo tako v obliki osebnega pristopa kot tudi preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu. Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, da razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela ter pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi. Več Lucija Fatur.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.
Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.
Na mednarodni dan prijaznosti o tem, kaj sploh je prijaznost, ali gre z roko v roki z odločnostjo ter kje imamo kot družba tu še izzive, s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Več - https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov