Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
Neveljaven email naslov