Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Nenavadna podoba praznega Bleda v teh dneh dobra priložnost za Slovence
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira naša država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne, enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj.
Bled je v teh dneh spet kraj, kamor je nekoč Arnold Rikli svoje paciente vozil na zdravljenje. Prečiščen, napolnjen z novo energijo, a na trenutke za domačine, vajene turističnega vrveža, prav strašljiv, pravi domačinka Lea Ferjan.
“Zdaj je grozljivo na nek način. Je tišina, veliko prostora, ampak tudi prej, vedno, če si iskal mir, naravo, si lahko šel na poti, do skritih kotičkov, ki jih poznamo le domačini. Zdaj čakamo pa še življenje …”
Blejci, dodobra in domala skoraj vsi vpeti v turizem, tako ali drugače trenutno torej lebdijo v neki vzporedni, še vedno ne povsem dojeti novi dimenziji, za katero si vsi seveda želijo, da čim prej mine. A ne rečemo zaman, da vsaka slaba stvar prinese tudi kaj dobrega. In če je kratkoročno epidemija v resnici do tal zamajala blejske gospodarske temelje, pa je Bled po mnenju mnogih nekaj podobnega potreboval. Hitro rast turizma, ki je že šla prek nekih normalnih okvirov, ki jih ni zmogla več niti osnovna infrastruktura, prenasičenost, ki se je že odražala v nezadovoljstvu domačinov, ta pa v ne vselej prijaznem odnosu do obiskovalcev, je bilo na nek način nujno omejiti. Tako drastičnega udarca si seveda nihče ni želel, še manj pričakoval, a zgodilo se je. Iz trenutne krize pa se je na Bledu že začelo rojevati nekaj dobrega, nekaj česar doslej blejski turistični delavci niso bili sposobni
Za vse tiste, ki jim Bled nekaj pomeni, pa so se ga zadnja leta na široko raje izognili, je to torej priložnost, ki je (upajmo) več ne bo!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Neveljaven email naslov