Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pasti uporabe novih tehnologij v post koronskem času
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in z njihovo uporabo pridobljenih informacij. Slednje se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Prof. dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pojasnjuje, da je pandemija izrazito pospešila razvoj novih tehnologij in tako kot so se skokovito povečale potrebe po njihovi uporabi, so se povečali tudi vsi problemi, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo.
Ta problem ostaja nerešen, ker se tehnologije in tehnološki sistemi nenehno povezujejo in nastajajo vedno nove invencije; to področje je tako živo, da standardi enostavno temu ne morejo slediti. Tako, da smo ves čas v permanentnem iskanju rešitev
Če nove tehnologije po eni strani prinašajo vrsto nerešenih dilem, so po drugi strani življenje s koronavirusom znatno olajšale. Dejstvo je, da nove tehnologije potrebujemo in ta pandemija je to tudi nedvomno dokazala, poudarja sogovornik.
Naročanje hrane po digitalnih kanalih, uporaba digitalnih platform za poučevanje, vsakodnevno delo itd.
Eden izmed najbolj perečih vidikov uporabe novih tehnologij, ki ga izpostavlja dr. Matjaž Uršič pa je nadzorovanje gibanja in delovanja prebivalstva. Uporaba tovrstnih orodij je v prvi vrsti vprašljiva z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na vrsto drugih pravic in ustroj delovanja demokratične družbe. Trenutno so najbolj problematične aplikacije za beleženje okužb. Ob njihovi uporabi se hitro pojavi vprašanje do katere mere lahko tovrsten poseg v zasebnost dopustimo.
Ker kdor ima dostop do vaših zasebnih podatkov lahko odloča o vaši usodi, o vašem življenju; odloča lahko o vašem gibanju, delu, razmišljanju in sprejemanju vaših odločitev
Dr. Matjaž Uršič še dodaja, da so nove tehnologije izjemno uporabne in imajo lahko zelo pozitiven učinek na delovanje mest, vendar le v kolikor jih primerno in pametno uporabljamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov