Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …"
Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.
"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo."
Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …"
Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.
"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo."
Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov