Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …"
Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.
"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo."
Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …"
Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.
"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo."
Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov