Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


04.07.2022

Odobreno novo gensko zdravilo za hemofilijo

V Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi


01.07.2022

Graditev novega planinskega doma na Okrešlju

Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.


30.06.2022

Količina vode na Zemlji se ne spreminja, spreminja se le njena porazdelitev

Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


30.06.2022

Pomanjkanje družinskih zdravnikov v domovih za starejše na Gorenjskem

Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo.


29.06.2022

Upokojeni veleposlanik dr. Božo Cerar o kulinarični diplomaciji: »Zastonjskih kosil ni, verjemite mi, vsak obed je organiziran z določenim namenom.«

Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.


29.06.2022

Toplotne obremenitve v mestih

V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.


28.06.2022

Med najboljšimi dirigenti tudi Slovenka

Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.


28.06.2022

Rana Plaza ni samo bangladeška stvar, ampak stvar celega sveta

28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.


24.06.2022

Na dopust z brezhibnim vozilom in spočiti

Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.


23.06.2022

Predsednik države izročil odlikovanja petim glasbenikom

Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.


22.06.2022

Razvojni izzivi Bele Krajine

O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.


21.06.2022

Brez dopisnikov bi bil javni servis osiromašen

Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.


21.06.2022

Svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze

ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.


20.06.2022

Duševnih stisk pri mladih je še vedno veliko

Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.


20.06.2022

Eva Chemodanova

Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.


17.06.2022

Tomo Križnar: "Dokler ti srce bije, upanje ostaja."

Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.


19.06.2022

Od rib in školjk do samostanskih pojedin - vse to je Kouzina

Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.


16.06.2022

Zgodnja poletna suša pustoši

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.06.2022

Zgodnja poletna suša pustoši

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.06.2022

Veliko zanimanja za preživljanje počitnic na Hrvaškem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 57 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov