Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


10.05.2022

Kje smo na področju uresničevanja demokratičnosti evropske družbe?

Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.


10.05.2022

Gospa pri stotih letih že leto in pol išče osebnega zdravnika

Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija


09.05.2022

Dan zmage je dan narodne osvoboditve

Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.


09.05.2022

90 let Društva gluhonemih Dravske banovine

Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.


25.05.2022

UDU - posnetek koncerta s festivala Druga Godba 2022

V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!


07.05.2022

»V svetovnem merilu edinstvena pot, ki je obiskana 24 ur na dan, vse leto«

Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.


06.05.2022

72-letnica, ki gre peš iz Benetk v Peking, se je ustavila tudi v Ljubljani

Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.


06.05.2022

Bodo najbolj občutljivi posojilojemalci še lahko odplačevali obroke posojil?

Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.


05.05.2022

Programski direktor Weekend Food Festivala Hrvoje Petrić: »Veliko chefov sem moral kljub zanimanju zavrniti, ker preprosto nimam več prostora v programu«

Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.


05.05.2022

Reportaža Pot ob žici

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.05.2022

Samoumiritev, odslej tudi kot knjiga

Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.


04.05.2022

Kreditno tveganje se povečuje

Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?


03.05.2022

"Kakovosten javni medijski servis je predpogoj za zdravo demokracijo"

»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.


03.05.2022

Za spletne nakupe od danes obvezna dvostopenjska preverba identitete

Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.


03.05.2022

Digitalizacija pouka in študija prinaša slabe rezultate

Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.


02.05.2022

Je delo v globaliziranem svetu še vrednota?

“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.


02.05.2022

Je delo v globaliziranem svetu še vrednota?

“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.


02.05.2022

Poroke – "Čaka nas prijetno naporna sezona"

Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.


29.04.2022

Dokumenti iz rešenega arhiva pripovedujejo svojo zgodbo

V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.


29.04.2022

Ultra Trail Vipavska dolina 2022

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 54 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov