Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika
Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.
Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.
»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«
Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.
»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«
Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.
»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«
V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.
Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika
Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.
Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.
»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«
Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.
»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«
Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.
»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«
V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.
Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov