Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Perotova »Nevid(e)na Lublana«

20.07.2020

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika

Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.

Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.

»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«

Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.

»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«  

Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.

»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«

V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.

Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.

 


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Perotova »Nevid(e)na Lublana«

20.07.2020

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.

Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika

Da ima Ljubljana tiste skrite predele, kjer vladajo drugačna pravila ulice, drog in pomanjkanja vseh vrst, je jasno vsakomur. To so deli mesta, ki jih turisti običajno ne vidijo, saj vzbujajo nelagodje in odpor. V Društvu Kralji ulice so se zato že pred sedmimi leti odločili razbiti stereotipe in predsodke do brezdomcev in odvisnikov. Po vzoru tujine organizirajo posebne turistične ture, ki jih vodijo brezdomci. Ti popeljejo udeležence po težkih stopinjah svoje preteklosti in košček za koščkom razkrivajo svojo nevidno oz. nevideno Ljubljano.

Pero je bil nekoč kuhar in svojčas tudi šef kuhinje, danes pa je zaposlen v društvu Kralji ulice. Njegovo življenjsko zgodbo je zaznamoval ulični svet nasilja in drog. Je nekdanji odvisnik od heroina.

»Heroin je veliko večji problem, ko prideš na primer na tistega enkrat na dan. Se pravi, najprej si govoriš, okej, bom samo enkrat na mesec, okej, bom enkrat na teden, okej, bom enkrat na dan. No, potem je pa že počasi trikrat, štirikrat, petkrat na dan. Pa nikoli dovolj.«

Brezdomec je bil samo kakšne tri mesece. Po navadi se je znašel tako, da je prespal pri kakšnem kolegu. Spominja se, da je bila njegova prva noč na ulici strašna. Ni mogel zaspati, imel je občutek, kot da je tam uriniralo že 25 ljudi.

»Saj si daš spodaj kartone pa kakšno spalko, ampak verjemi, da je domači jogi čisto nekaj drugega. Pa saj na trdoto se privadiš v prvih dveh dneh, to ni problem. Samo na to nesigurnost pa trzanje na vsak šum se pa nikoli ne moreš privaditi.«  

Študentka socialnega dela Metka Drča je tretje leto ena izmed koordinatork projekta Nevid(e)na Lublana. Ocenjuje, da se brezdomstvo pri nas poglablja v smislu, da je vse več mladih brezdomnih ljudi. Da končaš na ulici brez strehe nad glavo, pa se lahko zgodi vsakemu. Pri tem poudarja, da je ravno stanovanje prvi pogoj, da si človek lahko uredi življenje, teh pa pri nas močno primanjkuje.

»Finska je dobesedno izkoreninila brezdomstvo ravno s tem »housing first«, se pravi najprej je treba človeku zagotoviti stanovanje, šele potem bo lahko začel reševati druge težave in začel delati zato, da bo lahko preživel samega sebe.«

V društvu jih prihajajoče razmere s koronavirusom zelo skrbijo, vseeno pa upajo na najboljše in na učinkovito sodelovanje z mestnimi oblastmi, da bo v teh nepredvidljivih časih čim manj ljudi prepuščenih življenju na ulici.

Reportažo je pripravila Tadeja Lukanc, bral je Marko Rozman.

 


09.04.2023

Nagrada za največji jamarski dosežek društvom Borovnica, Ajdovščina in Postojna

Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.


08.04.2023

V Beli krajini poznajo dve vrsti pisanic

Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.


07.04.2023

Politika sovraštva prek družbenih medijev radikalizira in polarizira

Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.


07.04.2023

Ob svetovnem dnevu zdravja stroka izpostavlja težko dostopno psihoterapevtsko in psihiatrično pomoč

Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.


06.04.2023

Treba bo najti kompromis med trajnostno naravnanostjo električnih skirojev in njihovo varno uporabo

Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik


06.04.2023

Jadransko morje se je v zadnjih petdesetih letih segrelo že za 1,6 stopinje

Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.


07.04.2023

Pediatri ogorčeni nad predlogom za veganske obroke v vrtcih in šolah

Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?


05.04.2023

Zakaj je avtomobil še vedno hrbtenica slovenske mobilnosti?

Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.


05.04.2023

"Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu" - klavirski recital Saša Vollmaierja

Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.


05.04.2023

"Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu?" - klavirski recital Saša Vollmaierja

Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.


04.04.2023

Na RTV poteka četrta zaostritev stavkovnih zahtev v zadnjem letu

Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.


03.04.2023

Trendi na nepremičninskem trgu

V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.


03.04.2023

Američani že vsaj dve generaciji ne čutijo in ne živijo več ameriških sanj

Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.


02.04.2023

Jože Skok, upokojeni novinar Radia Slovenija

Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.


31.03.2023

Terapij za avtiste je premalo, starši pa si želijo tudi sistemske ureditve varstva njihovih otrok

Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.


31.03.2023

Finski vstop v NATO preobrat 200 let zgodovine z Rusijo

Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.


31.03.2023

V Ljubljani kokain, ekstazi in metamfetamin, v Velenju amfetamin in v Kopru THC

Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.


31.03.2023

Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami je izziv zaradi zakonodajnih preprek

Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.


30.03.2023

Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino

Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.


29.03.2023

"Ko enkrat pride do kronične okvare sluha, povzročene s hrupom, rešitve več ni."

Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.


Stran 31 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov