V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.

O spremembah očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Biti del družinskega življenja od samega začetka, od rojstva otroka je postal ključen in pomemben element očetovstva, pojasnjuje dr. Živa Humer z Mirovnega Inštituta. Kot kažejo kvalitativne študije tako domačih kot mednarodnih projektov pa igra pomembno vlogo tudi sama želja moških in pozitivno vrednotenje prisotnega, skrbnega očetovstva.

Ko smo se pogovarjali z različnimi skupinami očetov je bila izražena želja in izkušnja, da so koristili očetovski dopust ob rojstvu otroka, še prej, da so lahko spremljali partnerke in žene na ginekološke preglede, da so bili zraven ob rojstvu otroka. To vsi izpostavljajo kot ključni element zavedanja »zdaj sem pa oče«.

Očetje so po besedah dr. Žive Humer izpostavljali tudi deljenje dopusta za nego otroka, uvajanje v vrtec in spremljanje otroka v šolo na prvi šolski dan. Skratka, kot pravijo raziskovalke in raziskovalci, je pri sodobnih očetih opaziti bistveno večji skrbstveni angažma. Svojo lastno izkušnjo opisuje tudi direktor in soustanovitelj Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan, ki pravi, da se je očetovstvo v zadnjih tridesetih letih močno spremenilo.

Jaz se ne spomnim, da bi šel moj oče kdaj z mano k zdravniku, vedno je tudi mama ostajala doma na bolniški, pa da bi bili očetje prisotni ob porodu – ni šans.  Res, veliko se je spremenilo. Zdi pa se mi, da te korake zelo pospešuje sistemska raven.

Spremenile so se politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo in spodbujajo bolj enakovredno starševstvo. Slovenija ima eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka, poudarja dr. Živa Humer. 

Izpostaviti je treba en in edini mehanizem, ki neposredno naslavlja očete in to je očetovski dopust, ki je bil uveljavljen leta 2003. Danes obstaja v celoti 30 dni plačanega očetovskega dopusta. To se je izkazalo za popolni uspeh.

Na ravni družinske politike obstaja tudi možnost, da si partnerja delita starševski dopust. Slednje je na razpolago že od leta 1976, torej že več kot 40 let. Takrat se je Slovenija kot del Jugoslavije zgledovala po švedskem modelu družinske politike. Vendar pa je ta možnost, predvsem zaradi še vedno zakoreninjenih stereotipov glede družbenih vlog spolov, slabo izkoriščena. K pomembnim dobrim spremembam na poti k enakovrednemu starševstvu so prinesla tudi različna družbena prizadevanja. Eden izmed takšnih projektov je Certifikat za družini prijazno podjetje, ki je sprožil spremembe tudi na zakonodajni ravni. Kot poudarja Aleš Kranjc Kušlan lahko na ravni podjetij in organizacijskih enot še vedno največ naredijo vodje.

Največji vodje vodijo s svojim zgledom. Na prste ene roke jih lahko preštejem, vseeno pa lahko srečaš tudi vodje, ki rečejo »jaz grem pa danes ob treh domov, ker hočem biti s svojim otrokom« in to je dober zgled. Kultura v podjetjih se gradi od zgoraj navzdol in vodje igrajo tukaj ključno vlogo na vseh nivojih.

Sogovornika še poudarjate, da osebna senzibilnost posameznikov ali vodij v podjetjih vseeno ni dovolj, temveč je treba možnost boljšega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja urediti na sistemskem nivoju, na ravni kolektivnih pogodb.