Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sodobni očetje med službo in družino

23.07.2020

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.

O spremembah očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Biti del družinskega življenja od samega začetka, od rojstva otroka je postal ključen in pomemben element očetovstva, pojasnjuje dr. Živa Humer z Mirovnega Inštituta. Kot kažejo kvalitativne študije tako domačih kot mednarodnih projektov pa igra pomembno vlogo tudi sama želja moških in pozitivno vrednotenje prisotnega, skrbnega očetovstva.

Ko smo se pogovarjali z različnimi skupinami očetov je bila izražena želja in izkušnja, da so koristili očetovski dopust ob rojstvu otroka, še prej, da so lahko spremljali partnerke in žene na ginekološke preglede, da so bili zraven ob rojstvu otroka. To vsi izpostavljajo kot ključni element zavedanja »zdaj sem pa oče«.

Očetje so po besedah dr. Žive Humer izpostavljali tudi deljenje dopusta za nego otroka, uvajanje v vrtec in spremljanje otroka v šolo na prvi šolski dan. Skratka, kot pravijo raziskovalke in raziskovalci, je pri sodobnih očetih opaziti bistveno večji skrbstveni angažma. Svojo lastno izkušnjo opisuje tudi direktor in soustanovitelj Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan, ki pravi, da se je očetovstvo v zadnjih tridesetih letih močno spremenilo.

Jaz se ne spomnim, da bi šel moj oče kdaj z mano k zdravniku, vedno je tudi mama ostajala doma na bolniški, pa da bi bili očetje prisotni ob porodu – ni šans.  Res, veliko se je spremenilo. Zdi pa se mi, da te korake zelo pospešuje sistemska raven.

Spremenile so se politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo in spodbujajo bolj enakovredno starševstvo. Slovenija ima eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka, poudarja dr. Živa Humer. 

Izpostaviti je treba en in edini mehanizem, ki neposredno naslavlja očete in to je očetovski dopust, ki je bil uveljavljen leta 2003. Danes obstaja v celoti 30 dni plačanega očetovskega dopusta. To se je izkazalo za popolni uspeh.

Na ravni družinske politike obstaja tudi možnost, da si partnerja delita starševski dopust. Slednje je na razpolago že od leta 1976, torej že več kot 40 let. Takrat se je Slovenija kot del Jugoslavije zgledovala po švedskem modelu družinske politike. Vendar pa je ta možnost, predvsem zaradi še vedno zakoreninjenih stereotipov glede družbenih vlog spolov, slabo izkoriščena. K pomembnim dobrim spremembam na poti k enakovrednemu starševstvu so prinesla tudi različna družbena prizadevanja. Eden izmed takšnih projektov je Certifikat za družini prijazno podjetje, ki je sprožil spremembe tudi na zakonodajni ravni. Kot poudarja Aleš Kranjc Kušlan lahko na ravni podjetij in organizacijskih enot še vedno največ naredijo vodje.

Največji vodje vodijo s svojim zgledom. Na prste ene roke jih lahko preštejem, vseeno pa lahko srečaš tudi vodje, ki rečejo »jaz grem pa danes ob treh domov, ker hočem biti s svojim otrokom« in to je dober zgled. Kultura v podjetjih se gradi od zgoraj navzdol in vodje igrajo tukaj ključno vlogo na vseh nivojih.

Sogovornika še poudarjate, da osebna senzibilnost posameznikov ali vodij v podjetjih vseeno ni dovolj, temveč je treba možnost boljšega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja urediti na sistemskem nivoju, na ravni kolektivnih pogodb.


Aktualna tema

4427 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Sodobni očetje med službo in družino

23.07.2020

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.

O spremembah očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog

V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Biti del družinskega življenja od samega začetka, od rojstva otroka je postal ključen in pomemben element očetovstva, pojasnjuje dr. Živa Humer z Mirovnega Inštituta. Kot kažejo kvalitativne študije tako domačih kot mednarodnih projektov pa igra pomembno vlogo tudi sama želja moških in pozitivno vrednotenje prisotnega, skrbnega očetovstva.

Ko smo se pogovarjali z različnimi skupinami očetov je bila izražena želja in izkušnja, da so koristili očetovski dopust ob rojstvu otroka, še prej, da so lahko spremljali partnerke in žene na ginekološke preglede, da so bili zraven ob rojstvu otroka. To vsi izpostavljajo kot ključni element zavedanja »zdaj sem pa oče«.

Očetje so po besedah dr. Žive Humer izpostavljali tudi deljenje dopusta za nego otroka, uvajanje v vrtec in spremljanje otroka v šolo na prvi šolski dan. Skratka, kot pravijo raziskovalke in raziskovalci, je pri sodobnih očetih opaziti bistveno večji skrbstveni angažma. Svojo lastno izkušnjo opisuje tudi direktor in soustanovitelj Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan, ki pravi, da se je očetovstvo v zadnjih tridesetih letih močno spremenilo.

Jaz se ne spomnim, da bi šel moj oče kdaj z mano k zdravniku, vedno je tudi mama ostajala doma na bolniški, pa da bi bili očetje prisotni ob porodu – ni šans.  Res, veliko se je spremenilo. Zdi pa se mi, da te korake zelo pospešuje sistemska raven.

Spremenile so se politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo in spodbujajo bolj enakovredno starševstvo. Slovenija ima eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka, poudarja dr. Živa Humer. 

Izpostaviti je treba en in edini mehanizem, ki neposredno naslavlja očete in to je očetovski dopust, ki je bil uveljavljen leta 2003. Danes obstaja v celoti 30 dni plačanega očetovskega dopusta. To se je izkazalo za popolni uspeh.

Na ravni družinske politike obstaja tudi možnost, da si partnerja delita starševski dopust. Slednje je na razpolago že od leta 1976, torej že več kot 40 let. Takrat se je Slovenija kot del Jugoslavije zgledovala po švedskem modelu družinske politike. Vendar pa je ta možnost, predvsem zaradi še vedno zakoreninjenih stereotipov glede družbenih vlog spolov, slabo izkoriščena. K pomembnim dobrim spremembam na poti k enakovrednemu starševstvu so prinesla tudi različna družbena prizadevanja. Eden izmed takšnih projektov je Certifikat za družini prijazno podjetje, ki je sprožil spremembe tudi na zakonodajni ravni. Kot poudarja Aleš Kranjc Kušlan lahko na ravni podjetij in organizacijskih enot še vedno največ naredijo vodje.

Največji vodje vodijo s svojim zgledom. Na prste ene roke jih lahko preštejem, vseeno pa lahko srečaš tudi vodje, ki rečejo »jaz grem pa danes ob treh domov, ker hočem biti s svojim otrokom« in to je dober zgled. Kultura v podjetjih se gradi od zgoraj navzdol in vodje igrajo tukaj ključno vlogo na vseh nivojih.

Sogovornika še poudarjate, da osebna senzibilnost posameznikov ali vodij v podjetjih vseeno ni dovolj, temveč je treba možnost boljšega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja urediti na sistemskem nivoju, na ravni kolektivnih pogodb.


11.08.2022

Jubilejno 20. srečanje na Prežihovi bajti: Vorančevi junaki so spet aktualni

Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.


10.08.2022

Ko nas v suši rešuje deževnica

To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.


09.08.2022

Zdravstvena blagajna je do maja izplačala 113 milijonov evrov za bolniška nadomestila zaradi izolacije

Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.


08.08.2022

V Sloveniji živi med dvesto in tristo tisoč domačih mačk

Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.


08.08.2022

Pobuda za ozelenitev Krasa s semenskimi kroglicami

O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.


05.08.2022

Vodja Zleta v Cerknem Domen Uršič: Bojim se, da je to zadnji zlet tabornikov v takšni obliki, kot jo poznamo zdaj

Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.


04.08.2022

Prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Modeli napovedujejo podaljšanje medledene dobe

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.


04.08.2022

Svet brez interneta in odziv družbe - v romanu NePovezani

Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.


03.08.2022

Festival Plavajoči grad - pogovor z Matijem Solcetom

Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.


02.08.2022

Energetska politika nekdanje kanclerke Angele Merkel je v zadnjem času deležna kritik

Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.


01.08.2022

Iz Odese izplula prva ladja z žitom

Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.


01.08.2022

Miroslav Žaberl: Rekordno nizki vodostaj in pregreta voda usodna za ribji živelj

Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.


30.07.2022

V Velenju nasedli kiti!

"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.


29.07.2022

Javna najemna služba je od začetka delovanja pridobila zgolj sedem stanovanj

Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.


27.07.2022

Tretjina slovenskih srednješolk razmišlja o plastični operaciji

Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.


26.07.2022

Slovenski pastoralni center v Bruslju

V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.


26.07.2022

»Ne morem čakati!« - Ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa vabilo na brezplačno testiranje v sredo in četrtek.

Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


25.07.2022

Podpredsednik združenja Specialty kave Slovenija Klemen Maček: »Kava ima veliko različnih not in okusov.«

Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.


Stran 50 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov