Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.
Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.
"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.
V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.
Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Neveljaven email naslov