Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
Neveljaven email naslov
