Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
