Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.
Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.
»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«
Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.
Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.
»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«
Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.
Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.
Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.
»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«
Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.
Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.
»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«
Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.
Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov