Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov