Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva.
foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Kako v lepi slovenščini najprimerneje poimenovati ključno obliko samozaščitnega ravnanja proti okužbi z novim koronavirusom?
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialna distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. Zakaj? Kaj je pravzaprav narobe z njo?
Literarna zgodovinarka, kritičarka in urednica mariborske revije Dialogi, Emica Antončič, je v poletni številki Dialogov opozorila, da socialna distanca v slovensko jezikovno okolje vstopa iz angleščine in da so se pri našem prevzemanju angleške besedne zveze »social distancing« zgodile neljube napake. V tem smislu je najbrž najprej treba reči, da lepa slovenščina bolj kakor sposojeno »distanco« ljubi domačo »razdaljo«. Še pomembneje pa je, da angleškega pridevnika »social« v slovenščino ne moremo kar mehanično prevajati kot »socialen«, saj se v angleški besedi skriva več različnih pomenov, ki jih pri nas prevajamo vsaj s tremi različnimi pridevniki: družaben, družben in socialen.
A da bi bila zadrega še večja, slovenski sociologi besedno zvezo socialna distanca že dolgo uporabljajo v svojih strokovnih besedilih in z njo, kot pripoveduje Emica Antončič, označujejo
Distanco, razdaljo med različnimi družbenimi skupinami, kot so družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. To, na primer, pomeni, da se med seboj ne mešajo bogati in revni, domačini in priseljenci, heteroseksualci in homoseksualci in podobno.
No, socialna distanca, o kateri govorimo v času pandemije, pa seveda ne cilja na primanjkljaj pomena polnih stikov med različnimi družbenimi skupnosti, temveč meri na tistih 150 centimetrov, ki naj bi nas ločevali od ljudi, s katerimi stojimo v vrsti pred bančnim okencem ali blagajno v nakupovalnem središču. Zaradi vsega tega bi veljalo začeti uporabljati kako drugo, ustreznejšo besedno zvezo za opis samozaščitnega ravnanja v času širjenja kužne bolezni. In kaj v tem smislu Emica Antončič predlaga?
Bolje bi bilo že, ko bi za izhodišče vzeli besedno zvezo, ki jo govorci angleščine uporabljajo kot sopomenko za »social distancing«, to je »physical distancing«. Tako bi govorili vsaj o fizični distanci. Potem pa seveda lahko začnemo sloveniti. Telesna razdalja bi, recimo, bila že kar primerna. Najboljša rešitev pa se mi zdi »varna razdalja«, ker to pomeni, da imamo opravka z razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus drugih oseb prenese na nas.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov