Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Proizvajalci odpadne embalaže bodo po novem zanjo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.
Država bo za interventne odvoze odpadne embalaže letos namenila okoli 15 milijonov evrov. Za to pooblaščene družbe vsega namreč nočejo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.
Sprememba zakona o varstvu okolja pa predvideva, da bodo proizvajalci za to embalažo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati:
"To pa pomeni, da bo ta embalaža tudi v boljšem stanju za nadaljnjo obdelavo, kajti če je skladiščena predolgo, je ni mogoče uporabiti ne za reciklažo ne za toplotno obdelavo."
Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:
"To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij."
Sicer pa je tudi tokratna rešitev še zmeraj začasna oziroma jo bo treba nadgraditi z vključitvijo evropskih predpisov. Pri tem bo bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. Na to opozarjajo tudi v embalažnih družbah – direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj pravi, naj onesnaževalec resnično plača. Kot pravi, bi bilo treba potegniti ločnico tudi med komunalnimi in industrijskimi odpadki:
"Gre za različni kategoriji odpadkov, ki zahtevata različno ravnanje. Če samo pomislite na eni strani na škatlo od pice in na drugi strani kartonsko škatlo od električnega aparata. Nekomunalna embalaža ima v Sloveniji skoraj 100-odstotno stopnjo recikliranja in bistveno manjše stroške ravnanja kot komunalna, ki se jo le četrtino lahko reciklira."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Proizvajalci odpadne embalaže bodo po novem zanjo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Gre za rešitev, ki naj bi preprečila, da bi kupi odpadkov še naprej ostajali na komunalah, kar se dogaja že več let zapored.
Država bo za interventne odvoze odpadne embalaže letos namenila okoli 15 milijonov evrov. Za to pooblaščene družbe vsega namreč nočejo odpeljati, saj jim je tudi sodišče pritrdilo, da lahko odvažajo le toliko, kolikor dobijo plačano po pogodbah. Država to rešuje že s spremembo embalažne uredbe, ki predvideva, da bodo embalažnino odslej plačevali vsi, ki pri nas proizvajajo ali uvažajo embalirane izdelke. Doslej je ta obveznost namreč veljala le za tiste, ki so dali na trg več kot 15 ton embalaže.
Sprememba zakona o varstvu okolja pa predvideva, da bodo proizvajalci za to embalažo tudi finančno in organizacijsko odgovorni. Država tako prenaša pritisk na same proizvajalce. Minister za okolje Andrej Vizjak je tako prepričan, da težav z nakopičenimi odpadki prihodnje leto ne bo več, kar pomeni tudi, da jih bo lažje reciklirati:
"To pa pomeni, da bo ta embalaža tudi v boljšem stanju za nadaljnjo obdelavo, kajti če je skladiščena predolgo, je ni mogoče uporabiti ne za reciklažo ne za toplotno obdelavo."
Spremembe pozdravljajo tudi na zbornici komunalnega gospodarstva, njen direktor Sebastijan Zupanc meni, da bo pritisk na proizvajalce učinkovit. V primeru, da pooblaščene družbe ne bodo poravnale svojih obveznosti, ne bo težko ugotoviti, čigava embalaža je ostala:
"To se da enostavno ugotoviti, embalaža je brandirana, ve se, kdo je proizvajalec nekega izdelka. Inšpekcijske službe ne bodo imele težav priti do proizvajalca, katerega embalaža je ostala na dvoriščih komunalnih podjetij."
Sicer pa je tudi tokratna rešitev še zmeraj začasna oziroma jo bo treba nadgraditi z vključitvijo evropskih predpisov. Pri tem bo bistvenega pomena, da embalažnina postane ne le dajatev za ravnanje z odpadki, ampak instrument spodbude za rabo bolj kvalitetnih materialov. Njena višina bi morala biti tako odvisna od reciklabilnosti materiala, ki ga nekdo da na trg. Na to opozarjajo tudi v embalažnih družbah – direktorica podjetja Interseroh Darja Figelj pravi, naj onesnaževalec resnično plača. Kot pravi, bi bilo treba potegniti ločnico tudi med komunalnimi in industrijskimi odpadki:
"Gre za različni kategoriji odpadkov, ki zahtevata različno ravnanje. Če samo pomislite na eni strani na škatlo od pice in na drugi strani kartonsko škatlo od električnega aparata. Nekomunalna embalaža ima v Sloveniji skoraj 100-odstotno stopnjo recikliranja in bistveno manjše stroške ravnanja kot komunalna, ki se jo le četrtino lahko reciklira."
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov