Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay
Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.
Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.
Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Neveljaven email naslov