Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Prejšnjo sredo je Državna revizijska komisija odločila, da je podjetje 2TDK, ki skrbi za graditev 27 km dolgega, pretežno podzemnega drugega tira med Divačo in Koprom, neupravičeno priznalo sposobnost za graditev šestim ponudnikom. 2TDK je nekatere od teh pozvalo k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Med štirimi "neoporečnimi" gradbenimi ponudniki pa ostajajo slovensko-turški konzorcij (vodilni je Kolektor CPG), turški, kitajski in avstrijsko-nemški (vodilni Strabag). Ob tem je generalni direktor 2TDK Dušan Zorko dejal, da slovenska podjetja niso sama sposobna zgraditi nove železniške proge Divača Koper, ker za to nimajo referenc, znanja, kadrov in so se zato prisiljena povezovati s tujimi.
Jasno je tudi, da so se na 2TDK izvajali pritiski, naj projekt razvleče na dlje časa, čeprav bodo po 2026 v naši okolici zgrajeni predori in bo možno našo državo logistično obiti.
Po Zorkovi izjavi je Gospodarska zbornica poslala pismo ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu s sporočilom, da so slovenska podjetja sama sposobna izvesti gradbena dela na drugem tiru. Dušan Zorko je nato dejal, da to razume kot željo po razveljavitvi razpisa za glavna gradbena dela za drugi tir.
Danes se kljub novinarski konferenci, ki jo je z gradbeniki sklicala GZS, napetosti nekoliko umirjajo. GZS je pojasnila, da se ne poteguje za razveljavitev razpisa, pač pa za uveljavitev evropskih smernic o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Iz 2TDK ponavljajo, da so vendarle že najavili uveljavitev teh smernic kot dodatne kriterije v drugi fazi razpisa:
"Kot smo že večkrat povedali, bodo v drugi fazi razpisa, kjer bo odločala cena, skladno z zakonodajo postavljeni dodatni pogoji, ki bodo zagotavljali enake pogoje za vse ponudnike, ki konkurirajo na razpisu."
Ali to pomeni, da bodo iz prijav izpadli kitajski gradbinci? Morda nekateri turški? Prispevek je pripravila Maja Derčar.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Neveljaven email naslov