Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.
Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi. Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča, naj se soočijo s strahom, naj ne obupajo ter naj gledajo le naprej in se ne ozirajo nazaj. Poudarja tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.
Včeraj je bilo v naši državi potrjenih več kot 1300 okužb z novim koronavirusom, testiranih je bilo nekaj manj kot 5600 ljudi. Smo pa imeli spet rekordno številko umrlih s covidom-19. Rast okužb je ustavljena, a do kakšnega občutnega zmanjšanja še vedno ne pride, kljub temu da so zdaj že dober teden v veljavi ukrepi, s katerimi je praktično ustavljeno javno življenje. Če nekoliko poenostavimo, oblasti še vedno za to krivijo ljudi, češ, da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali. Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezana s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, več v pogovoru z Andražem Zorkom.
Bolnišnica Topolšica ima med covid bolnišnicami posebno mesto. V njej zdravijo predvsem starostnike, pri katerih okužba s koronavirusom poteka v blažji obliki. Pacienti prihajajo iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa je največ stanovalcev domov za starejše občane. Zaradi njihove starosti in bolezenskih težav se zdravljenje lahko tudi usodno zaplete. »Žal se dogaja, da svojci svojega bližnjega v njegovih zadnjih urah ne morejo obiskati,« pravi direktor bolnišnice zdravnik Jurij Šorli. V Topolšico ga je poklical Iztok Konc. Foto: Jurij Šorli/ Bolnišnica Topolšica
Ministrstvo za zdravje je septembra in oktobra izdajalo odločbe o karanteni, ki so jih vročali kar policisti na meji. Nekaj se jih je pozneje na sodišču izkazalo kot nezakonitih, saj niso izpolnjevale osnovnih zahtev, kot je konkretno odrejeno dejansko stanje in razlaga, zakaj je bila karantena uvedena. Predstavljamo zgodbo državljana Milenka Alčina, ki se je vračal iz Srbije, ko je bila ta na rumenem seznamu, a mu je policist na hrvaško slovenski meji kljub temu vročil karantensko odločbo. Gospod Alčin se je odločil za tožbo proti državi, ki jo je zastopalo ministrstvo za zdravje in sodišče je odločbo spoznalo kot nezakonito. Uspešna sodba pa ni prinesla nobene rešitve, pač pa je odprla nova vprašanja – koliko je vredno nezakonito kršenje človekovih pravic, ki ga zakrivijo državne institucije? Več Cirila Štuber.
Šolarji pri delu na daljavo uporabljajo tudi spletne kamere in oddajajo izdelke, katerih del je snemanje. Ni vseeno, katera orodja šola izbere za delo na daljavo, saj so nekatera izrazito nevarna, ker zahtevajo pred uporabo preveč osebnih podatkov. Prav tako je pomembno, da šolarje zelo dobro usposobimo za uporabo spletnih aplikacij, ki jih uporabljajo pri šolanju na daljavo, saj tako zmanjšamo možnost varnostnih incidentov. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Markom Puschnerjem iz točke varnega interneta SAFE.SI.
Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Za kratek oris stanja na terenu smo prosili predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin. Z njo se je pogovarjala Alja Zore. foto: Anemone123 (Pixabay)
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.
Eno najbolj priljubljenih družinskih smučišč v nekdanji Jugoslaviji , kjer zaradi sporov med lastniki in nepremišljenih potez takratnega blejskega turističnega gospodarstva naprave stojijo že vse od leta 1994, naj bi letos znova zagnali. Zatrnik, kjer se je čas torej za skoraj tri desetletja ustavil želi družba RTC Zatrnik, v katero se je povezalo 8 družbenikov ponovno vrniti v življenje in postopoma v pravi gorski center za vse letne čase. Prvi korak bodo naredili že letos in kot ta trenutek kaže, njihove obljube stojijo na oprijemljivih temeljih. Romana Erjavec.
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
Med 14. in 15. novembrom je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov s področij družboslovja Conference of Young Social Scientists (ICYSS). Tekmovanje pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je tekmovanje organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) se je tekmovanja udeležila tudi slovenska ekipa mladih raziskovalcev in dosegla lepe rezultate. Na področju sociologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Romi – marginalci v družbi? osvojila zlato priznanje še tam.
Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.
Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov