Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Vztrajnost, potrpežljivost in pogum tlakujejo pot do ponovne vključitve
V reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo. Zdaj je v centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. To število razveseljuje, saj je povprečje pri ponovnem vključevanju nižje, veliko je povratništva.
Osebe, pogoj za vključitev je abstinenca, so imele v preteklosti težave z alkoholom, s heroinom, z drugimi drogami in različnimi odvisnostmi. Čustvene bolečine so utapljali v alkoholu ali jih blažili z različnimi substancami, izgubljali so službo, trpele so družine. Zdaj je v reintegracijskem centru Doma Vincenca Drakslerja v Pristavi 10 moških, starih od 25 do 44 let, trije študirajo. Uporabniki, ki se odločijo za socialnovarstveni program po desetih ali celo dvajsetih letih omamljanja, ostanejo v programu do dve leti. Njihova preizkušnja ni lahka.
"S šestnajstimi leti sem začel z alkoholom, pri 24-ih sem začel s heroinom, šest let pozneje sem bil na dnu. Potem sem se odločil za program in za ponovno vključitev. Sem hvaležen, da sem se okrepil, da se lahko vrnem nazaj domov."
"Odkrivam različna področja svojega življenja, vsak dan se naučim kaj novega, vztrajno se spopadam. Zaposleni mi veliko pomagajo. Rad bi se ponovno vključil v družbo, rad bi bil zadovoljen sam s seboj. Rad bi imel zadovoljno, lepo življenje."
Melita Žontar, dolgoletna nekdanja vodja reintegracijskega centra v Pristavi, je vesela, ker so z ustanovitvijo centra in uresničevanjem socialnovarstvenih programov dokazali, kako pomembno je ponovno vključevanje.
"Reintegracijski center je zadnja stopnička za vključevanje v samostojno življenje. Mehak prehod na trg dela predstavlja tudi postopno delo v delavnicah, kjer morajo vnovič pridobiti delovno zmogljivost."
"Najtežje je bilo postaviti mejo, ki bo uporabnikom pomagala. Nekateri so jo sprejemali z razumevanjem, drugi z agresijo. Včasih smo morali koga tudi izključiti, a k sreči malokrat."
Pred desetletjem nekateri domačini v Pristavi pri Tržiču niso bili naklonjeni ideji, da bi bil center sredi vasi. Danes je povsem drugače.
"V vseh desetih letih ni bilo nobenih težav. Reintegracijski center je dom, kjer ljudje, vključeni v program, živijo, kuhajo, spijo, zgledno obdelujejo vrt, delajo v delavnicah. Ta center je odprt in na voljo tudi zunanjim uporabnikom," poudarja tržiški župan Borut Sajovic.
Organizacijska enota Oddajniki in zveze, ki ima 206 oddajnih objektov po vsej Sloveniji, je del RTV Slovenija. Vidnost, slišnost programov RTV Slovenija v geografskem obsegu, ki ga določa zakon, so dolžni zagotavljati pri Oddajnikih in zvezah in še marsikaj. O tem smo se pogovarjali z Miranom Dolencem, direktorjem OE Oddajniki in zveze. Vidnost in slišnost pa nikakor ni vse, za kar skrbijo v tej organizacijski enoti.
Nadaljevanka Kot v filmu je nastajala točno leto dni v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija. Posneta maja in v grobem postprodukcijsko obdelana jeseni leta 2019. Dokončana pa maja 2020. Nastajala je v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki ga je narekovalo in zahtevalo predvsem kompleksno usklajevanje med izbranimi člani avtorske ekipe, v sklepnem delu pa je žal posegla v nastajanje tudi pandemija novega korona virusa. Gre za najobsežnejšo igrano produkcijo Radia Slovenija v zadnjih letih
Prvi program Radia Slovenija in Lahkonočnice sta ponovno združila radijsko oddajo za otroke s 55-letno tradicijo in pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkovih večerov v neposrednem radijskem in video prenosu doživeli nove pravljice o odnosih, ki jih spletajo otroci.
Med okrevanjem in oklevanjem naslavljamo prispevek, ki govori o gospodarskem odboju na eni in zamudah z izgradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi na drugi strani
Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.
Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš poudarja, da je bila zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen. Več o tem v pogovoru s kustosinjo Slovenskega šolskega muzeja, Marjetka Balkovec Debevec je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej izpostavila, da je šola odraz družbe.
Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je danes predstavila testiranje svojega inovativnega cepiva proti covidu-19 na miših. Pokazali so, da je cepivo ustvarilo visok imunski odziv, primerljiv z odzivom pri drugih cepivih in s protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo. Za dokaz varnosti in učinkovitosti so seveda potrebna nadaljnja klinična testiranja, za katera, kot pravijo, Slovenija ima znanje in sredstva.
Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov v teh dneh v Cankarjevem domu v Ljubljani že dvanajsto leto zapored poteka prireditev Čar lesa 2020. Z izjemno razstavo, ko naš osrednji kulturni hram zadiši po lesu in gozdovih, želijo organizatorji vzbuditi pozitivno zanimanje za les, naravno dobrino, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju. Glavni namen je predstaviti široko paleto možnosti njene rabe, vzpodbuditi domačo lesno industrijo ter sporočiti, da predelava lesa ter uporaba lesenih izdelkov zmanjšujeta emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, in lahko v največji možni meri prispeva k normalizaciji podnebja in blažitvi podnebnih sprememb.
Terenska ekipa Prvega je sobotno jutro preživela na vrhu primorskega Triglava pred Tumovo kočo.
Slovenski prostor kljub majhnosti odlikuje izjemno raznolika in dejavna kulturna sfera, ki jo poleg umetnikov oblikujemo tudi drugi akterji: mediji, promotorji, organizatorji dogodkov in različne podporne ustanove in organizacije, kot je tudi Slovenski glasbenoinformacijski center, na krajše SIGIC. Med njegove naloge med drugim spada ustvarjanje baze podatkov o glasbi vseh žanrov in vseh časovnih obdobij, urejanje koledarja glasbenih dogodkov po Sloveniji, izdajanje spletne revije o glasbi Odzven, promoviranje slovenske glasbe in glasbenikov v domači in v mednarodni javnosti, založništvo, organiziranje strokovnih posvetov in še in še. Generalni sekretar SIGIC-a Peter Baroš tako odlično pozna glasbeno situacijo v Sloveniji in v tem kontekstu smo ga povprašali za mnenje o vlogi nacionalnega radia, nacionalne RTV.
Radio Slovenija pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomurski madžarski radio) in en program za tujo javnost (Radio Si), ki jih je po raziskavi Mediane RM v zadnjem letu (od avgusta 2019 do julija 2020) vsak teden poslušalo povprečno 37,3 odstotka oz. 640.000 različnih poslušalcev od 15. do 85. leta starosti. Samo te tri nacionalne programe je v istem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,6 odstotka oz. 543.000 poslušalcev. Vsak dan jih je poslušalo 21,2 odstotka oz. 364.000 poslušalcev. Drugi najbolj poslušani program Radia Slovenija je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec julij 2020) vsak dan posluša 9,3 odstotka oz. 163.000 poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob sedmih zjutraj, ko ga posluša povprečno 4 odstotke oz. 69.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v obdobju koronavirusa še povečala. Po zadnjih podatkih (julija 2020) jo ob sedmih zjutraj vsak dan posluša povprečno 9,3 odstotka oz. 159.000 poslušalcev. Ob popoldnevih pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi ob 15.30, ki jo posluša povprečno 6,9 odstotka oz. 118.000 poslušalcev. Najbolj poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolj poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za julij 2020) vsak dan spremlja 13,7 odstotka oz. 236.000 različnih poslušalcev. Največjo poslušanost doseže ob sedmih zjutraj, ko posluša Val 202 povprečno 4,4 odstotka oz. 75.000 poslušalcev. Odlično poslušanost doseže tudi med 15. in 16. uro, ko ga posluša povprečno 3,2 odstotka oz. 73.000 poslušalcev. Radio Koper po zadnjih podatkih (iz julija 2020) vsak teden posluša 59.000 poslušalcev in je najbolj poslušan regionalni radijski program. Vsak dan ga spremlja 11,5 odstotka oz. 27.000 poslušalcev na Primorskem (primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška regija). Radio Maribor je eden najbolj poslušanih radijskih programov v Podravski regiji, glede na zadnje podatke (iz julija 2020) ga vsak teden spremlja 52.000 poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, glede na raziskavo o poslušanosti iz julija 2020 vsak teden posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM, velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15–85 let.
Prvega septembra bodo v šolske klopi sedli tudi učenci, ki obiskujejo osnovne šole s prilagojenim programom in učenci, ki se - zaradi svojih primanjkljajev, ovir ali motenj - šolajo v različnih ustanovah. Kako bo organiziran pouk zanje ob upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede koronavirusne bolezni ter na kakšne težave pri zagotavljanju varnega dela v šoli opozarjajo ravnatelji pri tej populaciji otrok s posebnimi potrebami, pa v prispevku Petre Medved.
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva. foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Gospodarska združenja so že pred časom začela opozarjati na dejavnike, ki lahko dvignejo slovensko produktivnost. Slovenija je lani zabeležila okrog 46 tisoč 700 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, Avstrija okrog 80 tisoč. Naša država je na račun višje stopnje zaposlenosti v zadnjih letih zmanjšala vrzel do povprečja Evropske unije po bruto domačem proizvodu, vrzel v produktivnosti pa kar vztraja ali se povečuje. To, drugače povedano, pomeni, da izdelke prodamo slabše kot Avstrijci in Nemci. Zakaj? Kako to popraviti? Na gospodarskem ministrstvu so prejeli akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Med avtorji je tudi Polona Domadenik, z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
Eden naših najprepoznavnejših festivalov, Festival Ljubljana, poteka že 68 let. Neskončno število glasbenikov in drugih umetnikov iz Slovenije in tujine je v teh letih razveselilo občinstvo – nekatere z odrov v Ljubljani, mnoge druge pa je festivalsko dogajanje doseglo prek radijskih valov in televizijskih sprejemnikov. O pomenu sodelovanja z RTV Slovenija je spregovoril dolgoletni direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek.
Z uvedbo odloka o obvezni 14-dnevni karanteni ob vrnitvi iz Hrvaške se je povečalo število karantenskih odločb in se bo še bolj. Tiste, ki jim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Nadzor na terenu v spremstvu policije opravlja 85 inšpektorjev. Ti zagotavljajo, da bodo nadzor tudi v prihodnje nemoteno izvajali. Podrobneje inšpektorica Deana Potza v pogovoru z Markom Rozmanom.
V četrtek bo vlada odločala o tem, ali podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo v sklopu četrtega protikorona paketa še za mesec dni. Obrtniki in podjetniki si tega seveda želijo in pozivajo k podaljšanju celo do konca leta. Več Erna Strniša.
V Srbiji se je število novih okužb v zadnjih dneh zmanjšalo, danes so ob 8646 testih odkrili 106 novih primerov, umrli so štirje ljudje s koronavirusno boleznijo. Ob strogih ukrepih je vrata odprlo prvih nekaj šol, velika večina bo to storila 1. septembra, čeprav zveza sindikatov zaposlenih v šolstvu zahteva preložitev za dva tedna. Dopisnika Boštjana Anžina je v Beograd poklicala Lucija Fatur.
Glasbeniki o svojih izkušnjah in vlogi Radia Slovenija na širokem področju, ki ga imenujemo slovenska glasba oz. glasba na Slovenskem.
Danes so na Cerkniškem jezeru v naravo izpustili malo sovo, ki jo je ki jo je nebogljeno 22. julija pred policijsko postajo Cerknica našel njen uslužbenec Bogdan Paternost. Ta je nato poklical v Notranjski park, osrednjo okoljevarstveno institucijo v regiji, kjer so poskrbeli, da je šla v varne roke.
Neveljaven email naslov