Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Ob dnevu slovenskega športa: podpora navijačev je vedno prisotna, podpora politike zgolj ob elitnih uspehih
22-letni judoist Martin Hojak čaka na svoj prvi nastop na olimpijskih igrah. Do točke, ko je izvedel, da bodo olimpijske igre prestavljene, je na vso moč treniral, analiziral svoje nasprotnike in se učil novih borilnih tehnik. Hojak zatrjuje, da je prestavitev iger pomenila šok predvsem za starejše športnike:
"So športniki, ki so se želeli po Olimpijskih igrah 2020 upokojiti. So zelo izkušeni, načrtovali so, da bo to njihova zadnja tekma, sigurno so bili v dobri formi. Morda bodo drugo leto že prestari in takim športnikom to zagotovo predstavlja hude težave, dilemo ali končati športno kariero sedaj ali dati eno leto življenja več, kakšno poškodbo več, da bi dosegli še zadnji cilj v življenju."
Tako Hojak kot tudi 26-letni Tilen Zajc, svetovni prvak v kickboksu, opozarjata na finančne prepreke v svojem športu. Sponzorjev kickbokserji skorajda ne morejo pridobiti, saj njihov šport zaenkrat še ni v rednem programu olimpijskih iger. Stroški zato skoraj v celoti padejo na pleča staršev. Tilen Zajc:
"Iz državnega področja nisem dobil nobenih sredstev. Stroške večjih turnirjev je sicer krila Kickboxing zveza Slovenije. Kar se tiče teh prvenstev sem bil na nuli. Ostale turnirje, ki pa sem jih prav tako mogel osvajati, da sem nabiral točke za svetovno serijo, so po večini financirali starši."
Martin Hojak se sicer kljub napornemu urniku treningov že dalj časa spoznava z abstraktnim športom, ki ima v očeh posameznikov predvsem negativno konotacijo, čeprav je bil v začetku predvsem spiritualen. Mnogi ga namreč nepravično opisujejo zgolj kot skakanje po strehah, saj v medije pridejo le najatraktivnejši posnetki, ko ljudje dajo na nitko tudi svoja življenja.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Ob dnevu slovenskega športa: podpora navijačev je vedno prisotna, podpora politike zgolj ob elitnih uspehih
22-letni judoist Martin Hojak čaka na svoj prvi nastop na olimpijskih igrah. Do točke, ko je izvedel, da bodo olimpijske igre prestavljene, je na vso moč treniral, analiziral svoje nasprotnike in se učil novih borilnih tehnik. Hojak zatrjuje, da je prestavitev iger pomenila šok predvsem za starejše športnike:
"So športniki, ki so se želeli po Olimpijskih igrah 2020 upokojiti. So zelo izkušeni, načrtovali so, da bo to njihova zadnja tekma, sigurno so bili v dobri formi. Morda bodo drugo leto že prestari in takim športnikom to zagotovo predstavlja hude težave, dilemo ali končati športno kariero sedaj ali dati eno leto življenja več, kakšno poškodbo več, da bi dosegli še zadnji cilj v življenju."
Tako Hojak kot tudi 26-letni Tilen Zajc, svetovni prvak v kickboksu, opozarjata na finančne prepreke v svojem športu. Sponzorjev kickbokserji skorajda ne morejo pridobiti, saj njihov šport zaenkrat še ni v rednem programu olimpijskih iger. Stroški zato skoraj v celoti padejo na pleča staršev. Tilen Zajc:
"Iz državnega področja nisem dobil nobenih sredstev. Stroške večjih turnirjev je sicer krila Kickboxing zveza Slovenije. Kar se tiče teh prvenstev sem bil na nuli. Ostale turnirje, ki pa sem jih prav tako mogel osvajati, da sem nabiral točke za svetovno serijo, so po večini financirali starši."
Martin Hojak se sicer kljub napornemu urniku treningov že dalj časa spoznava z abstraktnim športom, ki ima v očeh posameznikov predvsem negativno konotacijo, čeprav je bil v začetku predvsem spiritualen. Mnogi ga namreč nepravično opisujejo zgolj kot skakanje po strehah, saj v medije pridejo le najatraktivnejši posnetki, ko ljudje dajo na nitko tudi svoja življenja.
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Neveljaven email naslov